V zahodnem kapitalizmu je svetinj samo \u0161e za pe\u0161\u010dico. \u010cas je, da eno od njih, in sicer neodvisnost centralnih bank od vpliva izvoljenih vlad, kriti\u010dno premotrimo. Namen poverjanja monetarne politike centralnim bankam je jasen. Politiki, ki jih v obdobju posameznega volilnega cikla pretirano mika ustvarjanje novega denarja, namre\u010d ogro\u017eajo stabilnost gospodarstva. Medtem ko so naprednjaki zmeraj glasno opozarjali, da centralne banke nikoli ne morejo biti popolnoma neodvisne, ker naj bi zaradi nepovezanosti z izvoljenimi nosilci politi\u010dnih polo\u017eajev s\u010dasoma postajale vse bolj odvisne od financerjev, ki naj bi jih na\u010deloma morale brzdati, pa nasprotniki tega prepri\u010danja \u017ee od sedemdesetih let zagovarjajo stali\u0161\u010de, da monetarna politika ne sodi v kremplje demokrati\u010dnega politi\u010dnega sistema. Ne glede na politi\u010dna nesoglasja neodvisnost centralnih bank temelji na ekonomskem aksiomu, ki predvideva strogo lo\u010denost med denarjem in dolgom. Z dolgom v obliki dr\u017eavnih obveznic ali obveznic delni\u0161kih dru\u017eb, kupljenih in prodajanih za ceno, odvisno od inflacije in pla\u010dilnega tveganja, je mogo\u010de trgovati na doma\u010dem trgu. Denar pa, na drugi strani, ne predstavlja obveznosti z rokom zapadlosti, ampak sredstvo (prej kot predmet) izmenjave, ne glede na razmere na valutnem trgu. Toda ta aksiom je izgubil svojo te\u017eo. Zaradi rasti tako imenovane financializacije postajajo komercialne banke vse bolj odvisne druga od druge zaradi potrebe po kratkoro\u010dnih posojilih – prete\u017eno kritih z dr\u017eavnimi obveznicami -, za financiranje svojega vsakdanjega poslovanja. Tovrstna likvidnost pridobiva prepoznavne lastnosti. Uporabljena kot sredstvo izmenjave in za ohranjanje vrednosti se pretvarja v svojevrstno obliko denarja. In tukaj se pojavi zanka: ker banke pove\u010dujejo izdajo medban\u010dnega denarja, posledi\u010dno raste potreba finan\u010dnih sistemov po dodatnih dr\u017eavnih obveznicah za kritje pove\u010danja izdanih sredstev. Rast koli\u010dine medban\u010dnega denarja spodbuja potrebo po dr\u017eavnem zadol\u017eevanju in poganja neskon\u010dni<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zahodnem kapitalizmu je svetinj samo \u0161e za pe\u0161\u010dico. \u010cas je, da eno od njih, in sicer neodvisnost centralnih bank od vpliva izvoljenih vlad, kriti\u010dno premotrimo. Namen poverjanja monetarne politike centralnim bankam je jasen. Politiki, ki jih v obdobju posameznega volilnega cikla pretirano mika ustvarjanje novega denarja, namre\u010d ogro\u017eajo stabilnost gospodarstva. Medtem ko so naprednjaki zmeraj glasno opozarjali, da centralne banke nikoli ne morejo biti popolnoma neodvisne, ker naj bi zaradi nepovezanosti z izvoljenimi nosilci politi\u010dnih polo\u017eajev s\u010dasoma postajale vse bolj odvisne od financerjev, ki naj bi jih na\u010deloma morale brzdati, pa nasprotniki tega prepri\u010danja \u017ee od sedemdesetih let zagovarjajo stali\u0161\u010de, da monetarna politika ne sodi v kremplje demokrati\u010dnega politi\u010dnega sistema. Ne glede na politi\u010dna nesoglasja neodvisnost centralnih bank temelji na ekonomskem aksiomu, ki predvideva strogo lo\u010denost med denarjem in dolgom. Z dolgom v obliki dr\u017eavnih obveznic ali obveznic delni\u0161kih dru\u017eb, kupljenih in prodajanih za ceno, odvisno od inflacije in pla\u010dilnega tveganja, je mogo\u010de trgovati na doma\u010dem trgu. Denar pa, na drugi strani, ne predstavlja obveznosti z rokom zapadlosti, ampak sredstvo (prej kot predmet) izmenjave, ne glede na razmere na valutnem trgu. Toda ta aksiom je izgubil svojo te\u017eo. Zaradi rasti tako imenovane financializacije postajajo komercialne banke vse bolj odvisne druga od druge zaradi potrebe po kratkoro\u010dnih posojilih – prete\u017eno kritih z dr\u017eavnimi obveznicami -, za financiranje svojega vsakdanjega poslovanja. Tovrstna likvidnost pridobiva prepoznavne lastnosti. Uporabljena kot sredstvo izmenjave in za ohranjanje vrednosti se pretvarja v svojevrstno obliko denarja. In tukaj se pojavi zanka: ker banke pove\u010dujejo izdajo medban\u010dnega denarja, posledi\u010dno raste potreba finan\u010dnih sistemov po dodatnih dr\u017eavnih obveznicah za kritje pove\u010danja izdanih sredstev. Rast koli\u010dine medban\u010dnega denarja spodbuja potrebo po dr\u017eavnem zadol\u017eevanju in poganja neskon\u010dni<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n