Ko\u0161arkarska pravila dovoljujejo enega naturaliziranega igralca na reprezentanco. Slovenija je to mesto obi\u010dajno pokrivala z igralci, rojenimi na podro\u010dju nekdanje Jugoslavije, a ko\u0161arkarsko vzgojenimi pri nas. Zadnji med njimi je bil Alen Omi\u0107, ki pa je zaradi prihoda Anthonyja Randolpha razo\u010daran in prizadet ostal brez dr\u017eavnega dresa. Tudi \u017eenska reprezentanca se je letos okrepila z Ameri\u010danko, s Shante Marie Evans. Ko\u0161arka ni osamljeni primer naturalizacije, v preteklosti je Slovenijo bolj ali manj uspe\u0161no zastopalo \u017ee kar nekaj tujih \u0161portnikov. Izbrali smo deseterico, ki je s svojimi predstavami veselila in jezila navija\u010de svoje nove domovine\u00a0… Andrej Petelin\u0161ekBritta Bila\u010d, vzhodnonem\u0161ka skakalka v vi\u0161ino je v Slovenijo pri\u0161la leta 1992, po poroki s skakalcem v daljino Borutom Bila\u010dem. \u010ceprav o dr\u017eavi ni vedela ni\u010desar, se je hitro nau\u010dila jezika in leta 1994 na\u0161i atletiki prinesla prvo medaljo z velikih tekmovanj. Z dr\u017eavnim rekordom (200 cm), ki velja \u0161e danes, je postala evropska prvakinja in bila izbrana za slovensko \u0161portnico let. Sezono kasneje je bila na dvoranskem svetovnem prvenstvu druga. Po dvajsetih letih sta se z mo\u017eem lo\u010dila, Britta pa je za\u0161la v politi\u010dne vode.”> Andrej Petelin\u0161ek Britta Bila\u010d, vzhodnonem\u0161ka skakalka v vi\u0161ino je v Slovenijo pri\u0161la leta 1992, po poroki s skakalcem v daljino Borutom Bila\u010dem. \u010ceprav o dr\u017eavi ni vedela ni\u010desar, se je hitro nau\u010dila jezika in leta 1994 na\u0161i atletiki prinesla prvo medaljo z velikih tekmovanj. Z dr\u017eavnim rekordom (200 cm), ki velja \u0161e danes, je postala evropska prvakinja in bila izbrana za slovensko \u0161portnico let. Sezono kasneje je bila na dvoranskem svetovnem prvenstvu druga. Po dvajsetih letih sta se z mo\u017eem lo\u010dila, Britta pa je za\u0161la v politi\u010dne vode. Igor NapastMerlene Ottey, po dopolnjenem 40. letu se je jamaj\u0161ki sprinterki iztekal \u010das v doma\u010di reprezentanci, za katero je na velikih tekmovanjih osvojila 29 kolajn, od tega devet olimpijskih. Leta 2002 je pri\u010dela nastopati za Slovenijo,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko\u0161arkarska pravila dovoljujejo enega naturaliziranega igralca na reprezentanco. Slovenija je to mesto obi\u010dajno pokrivala z igralci, rojenimi na podro\u010dju nekdanje Jugoslavije, a ko\u0161arkarsko vzgojenimi pri nas. Zadnji med njimi je bil Alen Omi\u0107, ki pa je zaradi prihoda Anthonyja Randolpha razo\u010daran in prizadet ostal brez dr\u017eavnega dresa. Tudi \u017eenska reprezentanca se je letos okrepila z Ameri\u010danko, s Shante Marie Evans. Ko\u0161arka ni osamljeni primer naturalizacije, v preteklosti je Slovenijo bolj ali manj uspe\u0161no zastopalo \u017ee kar nekaj tujih \u0161portnikov. Izbrali smo deseterico, ki je s svojimi predstavami veselila in jezila navija\u010de svoje nove domovine\u00a0… Andrej Petelin\u0161ekBritta Bila\u010d, vzhodnonem\u0161ka skakalka v vi\u0161ino je v Slovenijo pri\u0161la leta 1992, po poroki s skakalcem v daljino Borutom Bila\u010dem. \u010ceprav o dr\u017eavi ni vedela ni\u010desar, se je hitro nau\u010dila jezika in leta 1994 na\u0161i atletiki prinesla prvo medaljo z velikih tekmovanj. Z dr\u017eavnim rekordom (200 cm), ki velja \u0161e danes, je postala evropska prvakinja in bila izbrana za slovensko \u0161portnico let. Sezono kasneje je bila na dvoranskem svetovnem prvenstvu druga. Po dvajsetih letih sta se z mo\u017eem lo\u010dila, Britta pa je za\u0161la v politi\u010dne vode.”> Andrej Petelin\u0161ek Britta Bila\u010d, vzhodnonem\u0161ka skakalka v vi\u0161ino je v Slovenijo pri\u0161la leta 1992, po poroki s skakalcem v daljino Borutom Bila\u010dem. \u010ceprav o dr\u017eavi ni vedela ni\u010desar, se je hitro nau\u010dila jezika in leta 1994 na\u0161i atletiki prinesla prvo medaljo z velikih tekmovanj. Z dr\u017eavnim rekordom (200 cm), ki velja \u0161e danes, je postala evropska prvakinja in bila izbrana za slovensko \u0161portnico let. Sezono kasneje je bila na dvoranskem svetovnem prvenstvu druga. Po dvajsetih letih sta se z mo\u017eem lo\u010dila, Britta pa je za\u0161la v politi\u010dne vode. Igor NapastMerlene Ottey, po dopolnjenem 40. letu se je jamaj\u0161ki sprinterki iztekal \u010das v doma\u010di reprezentanci, za katero je na velikih tekmovanjih osvojila 29 kolajn, od tega devet olimpijskih. Leta 2002 je pri\u010dela nastopati za Slovenijo,<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n