V Studenicah si prizadevajo za obnovo cerkve Sv. treh kraljev. Samostanska cerkev je omenjena \u017ee v 13. stoletju, ko je tam Sofija Roga\u0161ka ustanovila samostan z \u017eupni\u0161ko cerkvijo. Sprva Marijina cerkev je svojo dana\u0161njo, baro\u010dno podobo dobila v 18. stoletju. Prvotna cerkvica je bila manj\u0161a, a dobro vidna in trdna. Lani je cerkev v Studenicah praznovala 800 let. Ob jubileju, s katerim zaznamujejo za\u010detek njene gradnje, so v cerkvi opravili \u0161tevilna dela, med drugim so za javnost odprli tudi baro\u010dni nunski kor. Takrat so pri \u017eupniji Studenice sklenili, da bodo sku\u0161ali obnoviti tudi fasado na cerkvi. Prijavili so se na razpis ministrstva za kulturo, vendar je bila njihova vloga zavrnjena. Zato so minulo nedeljo ob dnevu \u017eupnije Studenice pripravili dobrodelno prireditev, s katero \u017eelijo premakniti z mrtve to\u010dke prizadevanja za obnovo kulturne dedi\u0161\u010dine. “Sprva je bila obnova cerkve na\u010drtovana v okviru celotnega samostanskega kompleksa, a zaradi znanih zapletov izvedbe ni bilo. Gre za velik zalogaj, saj je nalo\u017eba vredna pribli\u017eno 166 tiso\u010d evrov. Podprli so nas krajani, tudi ob\u010dina Polj\u010dane nam je pomagala. Upali smo, da bomo uspe\u0161ni na razpisu ministrstva, vendar \u017eal nismo zbrali dovolj to\u010dk,” je na tiskovni konferenci pred dobrodelno prireditvijo pojasnil Jo\u017ee Marzidov\u0161ek, predsednik organizacijskega odbora. Tamkaj\u0161nji \u017eupnik Toni Kmet poudarja, da so tak\u0161ni kulturni spomeniki, kot je studeni\u0161ki, ne samo lokalna dedi\u0161\u010dina, ampak dedi\u0161\u010dina celotnega naroda: “S strokovnjaki, predstavniki zavodov za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine in varstva narave, zelo dobro sodelujemo. Vendar posamezniki ne morejo narediti veliko. Menim, da bi dr\u017eava za obnovo gradov, cerkva in preostale dedi\u0161\u010dine lahko namenila ve\u010d denarja, vsaj do deset milijonov letno.” Samostan med spomenike?V Studenicah razmi\u0161ljajo, da bi samostanski kompleks uvrstili med kulturne spomenike dr\u017eavnega pomena. Tak\u0161nih objektov, ki bi si tak\u0161en status zaslu\u017eili, je v Sloveniji okoli 820, med njimi tudi studeni\u0161ki komplek<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Studenicah si prizadevajo za obnovo cerkve Sv. treh kraljev. Samostanska cerkev je omenjena \u017ee v 13. stoletju, ko je tam Sofija Roga\u0161ka ustanovila samostan z \u017eupni\u0161ko cerkvijo. Sprva Marijina cerkev je svojo dana\u0161njo, baro\u010dno podobo dobila v 18. stoletju. Prvotna cerkvica je bila manj\u0161a, a dobro vidna in trdna. Lani je cerkev v Studenicah praznovala 800 let. Ob jubileju, s katerim zaznamujejo za\u010detek njene gradnje, so v cerkvi opravili \u0161tevilna dela, med drugim so za javnost odprli tudi baro\u010dni nunski kor. Takrat so pri \u017eupniji Studenice sklenili, da bodo sku\u0161ali obnoviti tudi fasado na cerkvi. Prijavili so se na razpis ministrstva za kulturo, vendar je bila njihova vloga zavrnjena. Zato so minulo nedeljo ob dnevu \u017eupnije Studenice pripravili dobrodelno prireditev, s katero \u017eelijo premakniti z mrtve to\u010dke prizadevanja za obnovo kulturne dedi\u0161\u010dine. “Sprva je bila obnova cerkve na\u010drtovana v okviru celotnega samostanskega kompleksa, a zaradi znanih zapletov izvedbe ni bilo. Gre za velik zalogaj, saj je nalo\u017eba vredna pribli\u017eno 166 tiso\u010d evrov. Podprli so nas krajani, tudi ob\u010dina Polj\u010dane nam je pomagala. Upali smo, da bomo uspe\u0161ni na razpisu ministrstva, vendar \u017eal nismo zbrali dovolj to\u010dk,” je na tiskovni konferenci pred dobrodelno prireditvijo pojasnil Jo\u017ee Marzidov\u0161ek, predsednik organizacijskega odbora. Tamkaj\u0161nji \u017eupnik Toni Kmet poudarja, da so tak\u0161ni kulturni spomeniki, kot je studeni\u0161ki, ne samo lokalna dedi\u0161\u010dina, ampak dedi\u0161\u010dina celotnega naroda: “S strokovnjaki, predstavniki zavodov za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine in varstva narave, zelo dobro sodelujemo. Vendar posamezniki ne morejo narediti veliko. Menim, da bi dr\u017eava za obnovo gradov, cerkva in preostale dedi\u0161\u010dine lahko namenila ve\u010d denarja, vsaj do deset milijonov letno.” Samostan med spomenike?V Studenicah razmi\u0161ljajo, da bi samostanski kompleks uvrstili med kulturne spomenike dr\u017eavnega pomena. Tak\u0161nih objektov, ki bi si tak\u0161en status zaslu\u017eili, je v Sloveniji okoli 820, med njimi tudi studeni\u0161ki komplek<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n