Mati Tereza se je kot Agnes Gonxa Bojaxhio rodila leta 1910 albanskim star\u0161em v Skopju. Pri 18 letih se je pridru\u017eila irskemu redovni\u0161kemu redu Loreto in se po za\u0161\u010ditnici misijonarjev, svetnici Terezi iz Lisieuxa, preimenovala v sestro Terezo. Njen red jo je poslal za u\u010diteljico v indijsko mesto Darjeelin.<\/p>\n
Leta 1949 je v tedanji Kalkuti, danes Kolkati, odprla prvo \u0161olo za revne, leta 1950 pa je ustanovila red Misijonarke ljubezni za pomo\u010d najrevnej\u0161im na ulicah tega indijskega mesta. Danes red \u0161teje okoli 4500 redovnic, ki delujejo v 133 dr\u017eavah, tudi Sloveniji.<\/p>\n
Skoraj vse svoje \u017eivljenje je pre\u017eivela med revnimi v Kalkuti. Delo matere Tereze in njenega reda so financirale javne ustanove in zasebni donatorji.<\/p>\n
Za pomo\u010d najrevnej\u0161im je mati Tereza leta 1979 dobila Nobelovo nagrado za mir, ki jo je sprejela v imenu “neza\u017eelenih in neljubljenih ter ljudi, za katere nih\u010de ne skrbi”.<\/p>\n
Ena najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja, med verniki znana tudi kot “angel revnih”, je umrla 5. septembra 1997 v Kalkuti, stara 87 let. V tem mestu so jo pokopali z dr\u017eavni\u0161kimi \u010dastmi, kraj, kjer je pokopana, pa je postal romarsko sredi\u0161\u010de.<\/p>\n
Pribli\u017eno leto dni po njeni smrti je tedanji pape\u017e Janez Pavel II., ki je izredno cenil mater Terezo in njeno delo, za\u010del priprave za njeno razglasitev za svetnico. Konec leta 1998 je razveljavil zakon, po katerem se lahko proces za beatifikacijo, ki je predpogoj za kanonizacijo, za\u010dne \u0161ele pet let po smrti.<\/p>\n
Postopek razglasitve matere Tereze za svetnico je bil eden hitrej\u0161ih v novej\u0161i zgodovini Cerkve. Leta 2003 so jo razglasili za bla\u017eeno na podlagi \u010dude\u017ene ozdravitve indijskega dekleta, ki je imelo tumor na \u010drevesju. Pogoje za razglasitev matere Tereze za svetnico je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek potrdil decembra 2015, ko ji je priznal \u0161e drugi \u010dude\u017e – nepojasnjeno ozdravitev nekega Brazilca, ki je imel ve\u010d neozdravljivih mo\u017eganskih tumorjev. Za svetnico jo je pred ve\u010d deset tiso\u010d verniki na Trgu sv. Petra razglasil 4. septembra lani.<\/p>\n
\u010ceprav jo katoli\u0161ka cerkev postavlja za zgled drugim vernikom, so \u0161tevilni kriti\u010dni do njenega dela. Med drugim ji o\u010ditajo, da je najranljivej\u0161im vsilila kr\u0161\u010dansko vero ter z vztrajnim zavra\u010danjem umetne prekinitve nose\u010dnosti in kontracepcije \u0161e pove\u010dala trpljenje najrevnej\u0161ih. Zdravniki, ki so obiskali njene ustanove, so poro\u010dali o pomanjkanju higiene. Po mnenju nekaterih je sporno tudi, da je za svoje delovanje sprejemala donacije diktatorjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes mineva 20 let od smrti matere Tereze, ki je svoje \u017eivljenje posvetila najrevnej\u0161im prebivalcem indijskega mesta Kalkuta. Lani septembra, dan pred 19. obletnico njene smrti, jo je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek razglasil za svetnico. Za svoje delo je mater Tereza, do dela katere so mnogi tudi kriti\u010dni, prejela Nobelovo nagrado za mir.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":295202,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6218],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n