Rde\u010de kape z belimi cofki. Ob njih srebrni okraski pa darilni papir, prti\u010dki z vzorcem bo\u017ei\u010dnih zvezd in skodelic pun\u010da. V zraku je migljalo nekaj posebnega in z roko sem pobo\u017eal kup zelenih girland, ki so spominjale na sve\u017ee smre\u010dje. Bil je eden lep\u0161ih mariborskih bo\u017ei\u010dev. Le da je bilo septembra. Dan prej sem se vrnil iz Kambod\u017ee. Sit absolutne vlage, monsunskega de\u017eevja in ve\u010dnih temperatur nad tridesetico. Pa sem stopil v Tedija, kjer je vedno neki drug letni \u010das, da bi preveril, \u010de so na police \u017ee dali pustne maske in plasti\u010dne pirhe. A tako dale\u010d niso \u0161li. V Tediju je trenutno bo\u017ei\u010d. V hipu sem zasli\u0161al kragulj\u010dke, pred o\u010dmi pa se mi je odvrtel prizor, kako \u017eupan pred Prvo gimnazijo odpira bo\u017ei\u010dno sezono z govorom o tem, kako v temo prihaja svetloba. In se potem veli\u010dastno pri\u017ege vseh \u0161est metrov mariborske prazni\u010dne osvetljave. Pravzaprav v mojem mestu niti ni tako velika razlika med septembrskim in decembrskim bo\u017ei\u010dem. Pri obeh se nekdo zgra\u017ea nad dekoracijo in pri obeh se ljudje grejejo z vinom, le da je pri prvem slednje v\u010dasih toplo \u0161e od indijanskega poletja. Toliko lepih spominov imam na vse svoje mariborske poznopoletne bo\u017ei\u010de. Na vse tiste leto dni stare, \u017eilave medenjake, \u017ee malce bele Miklav\u017ee in skorjaste marcipanove kroglice, ki so ostale od decembra, pa nam jih trgovci velikodu\u0161no \u0161e enkrat ponudijo septembra. Pri \u010demer posku\u0161am ne misliti na bo\u017ei\u010dni \u010dude\u017e, kako je lahko masleno testo krhko in sve\u017ee tudi leto dni kasneje. \u0160\u010depec \u010darovnije. In konzervansov. Tudi v M\u00fcllerju so \u017ee za\u010deli mamiti in nekaj polic napolnili z medenjaki. Jezi me, ker zamujajo z adventnimi koledarji. \u010ce bi se malo podvizali, bi jih lahko do decembrskega bo\u017ei\u010da pojedel \u0161tiri. A na veliki finale \u0161e \u010dakam. Vrhunec prve mariborske bo\u017ei\u010dne sezone predstavlja tradicionalni pri\u017eig lu\u010dk na Rutarjevi prazni\u010dni smreki. Tam, bolj pozno, nekje oktobra, \u010de me spomin ne vara. Nato … mu\u010dno zati\u0161je. Nekako se je potrebno prebiti \u010dez martinovo do zadnjega petka v novembru, ko v Europarku<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rde\u010de kape z belimi cofki. Ob njih srebrni okraski pa darilni papir, prti\u010dki z vzorcem bo\u017ei\u010dnih zvezd in skodelic pun\u010da. V zraku je migljalo nekaj posebnega in z roko sem pobo\u017eal kup zelenih girland, ki so spominjale na sve\u017ee smre\u010dje. Bil je eden lep\u0161ih mariborskih bo\u017ei\u010dev. Le da je bilo septembra. Dan prej sem se vrnil iz Kambod\u017ee. Sit absolutne vlage, monsunskega de\u017eevja in ve\u010dnih temperatur nad tridesetico. Pa sem stopil v Tedija, kjer je vedno neki drug letni \u010das, da bi preveril, \u010de so na police \u017ee dali pustne maske in plasti\u010dne pirhe. A tako dale\u010d niso \u0161li. V Tediju je trenutno bo\u017ei\u010d. V hipu sem zasli\u0161al kragulj\u010dke, pred o\u010dmi pa se mi je odvrtel prizor, kako \u017eupan pred Prvo gimnazijo odpira bo\u017ei\u010dno sezono z govorom o tem, kako v temo prihaja svetloba. In se potem veli\u010dastno pri\u017ege vseh \u0161est metrov mariborske prazni\u010dne osvetljave. Pravzaprav v mojem mestu niti ni tako velika razlika med septembrskim in decembrskim bo\u017ei\u010dem. Pri obeh se nekdo zgra\u017ea nad dekoracijo in pri obeh se ljudje grejejo z vinom, le da je pri prvem slednje v\u010dasih toplo \u0161e od indijanskega poletja. Toliko lepih spominov imam na vse svoje mariborske poznopoletne bo\u017ei\u010de. Na vse tiste leto dni stare, \u017eilave medenjake, \u017ee malce bele Miklav\u017ee in skorjaste marcipanove kroglice, ki so ostale od decembra, pa nam jih trgovci velikodu\u0161no \u0161e enkrat ponudijo septembra. Pri \u010demer posku\u0161am ne misliti na bo\u017ei\u010dni \u010dude\u017e, kako je lahko masleno testo krhko in sve\u017ee tudi leto dni kasneje. \u0160\u010depec \u010darovnije. In konzervansov. Tudi v M\u00fcllerju so \u017ee za\u010deli mamiti in nekaj polic napolnili z medenjaki. Jezi me, ker zamujajo z adventnimi koledarji. \u010ce bi se malo podvizali, bi jih lahko do decembrskega bo\u017ei\u010da pojedel \u0161tiri. A na veliki finale \u0161e \u010dakam. Vrhunec prve mariborske bo\u017ei\u010dne sezone predstavlja tradicionalni pri\u017eig lu\u010dk na Rutarjevi prazni\u010dni smreki. Tam, bolj pozno, nekje oktobra, \u010de me spomin ne vara. Nato … mu\u010dno zati\u0161je. Nekako se je potrebno prebiti \u010dez martinovo do zadnjega petka v novembru, ko v Europarku<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n