Ko\u0161arkarji so ledno dvorano zamenjali za vro\u010d tur\u0161ki parket, jaz pa pulover, jopico in na njej \u0161e jakno za kratke hla\u010de. In brezhiben finski javni prevoz za \u2013 tur\u0161ki taksi. Uro in pol sem doma prera\u010dunaval, kako bi s tur\u0161kim avtobusom ali podzemno \u017eeleznico pri\u0161el od letali\u0161\u010da do hotela in na koncu obupal. Res nima smisla. Pa sem se v nepopisni gne\u010di carigrajskega letali\u0161\u010da postavil v dolgo vrsto za taksi. \u010cakal sem in \u010dakal \u2026 in na koncu podlegel pritisku. Neki taksist \u010dez ulico me je privabil k sebi. Ko mu povem destinacijo, izstreli: 170 lir! Ogromno, dobrih 40 evrov, re\u010dem. Pa hiti razlagati, da je to fiksna tarifa, da samo odsek avtoceste stane 60 lir \u2026 Mojih prigovarjanj, da sem \u010dez palec nara\u010dunal veliko manj, ne razume. “Ne razume.” Hja, ni\u010d, po celodnevnem potovanju z 20-kilogramskim kov\u010dkom, torbo za namizni ra\u010dunalnik in z nahrbtnikom se vdam. Vozi brez smernih utripalk, vijuga sem ter tja in trobi, medtem ko v Googlov prevajalnik vpisuje tur\u0161ko besedo za \u2013 zapor. Hiti mi razlagati, da je njegov brat nepravi\u010dno za deset let v zaporu zaradi nekak\u0161nega streljanja. Da je tudi on sam neko\u010d bil varnostnik in da obvlada borilne ve\u0161\u010dine, \u010deprav jih nikdar ni treniral. In potem preklopi na prito\u017eevanje. Da so cigarete drage, \u010deprav so v resnici pol cenej\u0161e kot v Sloveniji. Da je bencin drag. Da je vse drago. In da taksi vozi 18 ur na dan. “Torej \u0161est ur spi\u0161?” vpra\u0161am. “Ne. \u0160tiri ure spim, dve uri pijem,” se zare\u017ei: “In na koncu dneva mi tako ne ostane ni\u010d. Sploh zadnji\u010d, ko sem pla\u010dal 95 dolarjev (zakaj dolarjev, mi \u0161e zdaj ni jasno, op. p.) kazni policistu. Moral bi imeti omejitev 60.000 kilometrov vo\u017enje, pa sem jih prevozil 200.000.” Zoran Mijatovi\u0107”> Zoran Mijatovi\u0107 De\u010dko, ki naj bi bil star 30 let, a je po bradi \u017ee siv, se mi kar zasmili, \u010deprav me pusti pri 30 stopinjah pred neko pe\u0161cono, \u010de\u0161 da dalje ne sme in da moram prehoditi le 100 metrov. Po polurnem tavanju, ki ga zaklju\u010di policist, pridem do hotela, ki stoji ob cesti. Ko sli\u0161i za mojo o\u010dit<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko\u0161arkarji so ledno dvorano zamenjali za vro\u010d tur\u0161ki parket, jaz pa pulover, jopico in na njej \u0161e jakno za kratke hla\u010de. In brezhiben finski javni prevoz za \u2013 tur\u0161ki taksi. Uro in pol sem doma prera\u010dunaval, kako bi s tur\u0161kim avtobusom ali podzemno \u017eeleznico pri\u0161el od letali\u0161\u010da do hotela in na koncu obupal. Res nima smisla. Pa sem se v nepopisni gne\u010di carigrajskega letali\u0161\u010da postavil v dolgo vrsto za taksi. \u010cakal sem in \u010dakal \u2026 in na koncu podlegel pritisku. Neki taksist \u010dez ulico me je privabil k sebi. Ko mu povem destinacijo, izstreli: 170 lir! Ogromno, dobrih 40 evrov, re\u010dem. Pa hiti razlagati, da je to fiksna tarifa, da samo odsek avtoceste stane 60 lir \u2026 Mojih prigovarjanj, da sem \u010dez palec nara\u010dunal veliko manj, ne razume. “Ne razume.” Hja, ni\u010d, po celodnevnem potovanju z 20-kilogramskim kov\u010dkom, torbo za namizni ra\u010dunalnik in z nahrbtnikom se vdam. Vozi brez smernih utripalk, vijuga sem ter tja in trobi, medtem ko v Googlov prevajalnik vpisuje tur\u0161ko besedo za \u2013 zapor. Hiti mi razlagati, da je njegov brat nepravi\u010dno za deset let v zaporu zaradi nekak\u0161nega streljanja. Da je tudi on sam neko\u010d bil varnostnik in da obvlada borilne ve\u0161\u010dine, \u010deprav jih nikdar ni treniral. In potem preklopi na prito\u017eevanje. Da so cigarete drage, \u010deprav so v resnici pol cenej\u0161e kot v Sloveniji. Da je bencin drag. Da je vse drago. In da taksi vozi 18 ur na dan. “Torej \u0161est ur spi\u0161?” vpra\u0161am. “Ne. \u0160tiri ure spim, dve uri pijem,” se zare\u017ei: “In na koncu dneva mi tako ne ostane ni\u010d. Sploh zadnji\u010d, ko sem pla\u010dal 95 dolarjev (zakaj dolarjev, mi \u0161e zdaj ni jasno, op. p.) kazni policistu. Moral bi imeti omejitev 60.000 kilometrov vo\u017enje, pa sem jih prevozil 200.000.” Zoran Mijatovi\u0107”> Zoran Mijatovi\u0107 De\u010dko, ki naj bi bil star 30 let, a je po bradi \u017ee siv, se mi kar zasmili, \u010deprav me pusti pri 30 stopinjah pred neko pe\u0161cono, \u010de\u0161 da dalje ne sme in da moram prehoditi le 100 metrov. Po polurnem tavanju, ki ga zaklju\u010di policist, pridem do hotela, ki stoji ob cesti. Ko sli\u0161i za mojo o\u010dit<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n