Anna Car je bila presene\u010dena, ko je v za\u010detku avgusta dobila elektronsko sporo\u010dilo, da jo bo predsednik mad\u017earske vlade Viktor Orban odlikoval za njeno 40-letno delo na podro\u010dju manj\u0161inskih zadev. Nagrado je prejela v Budimpe\u0161ti ob prazniku sv. \u0160tefana, dnevu mad\u017earske dr\u017eavnosti. “Bila sem zelo ganjena in ponosna, da sem tudi jaz med tistimi zamejskimi Mad\u017eari, ki so prejeli to priznanje.” Priznanje je dobilo 11 ljudi iz razli\u010dnih dr\u017eav, v katerih \u017eivi mad\u017earska manj\u0161ina. Leta 1968 je Carjeva za\u010dela slu\u017ebovati na Kobilju na tamkaj\u0161nji osnovni \u0161oli, ki je bila do leta 1973 dvojezi\u010dna. “\u017de takrat sem posebno pozornost posvetila otrokom, ki so na to \u0161olo prihajali iz Motvarjevec, bilo jih je kar 12. Zjutraj, pred za\u010detkom pouka, smo z njimi \u017ee imeli ure mad\u017earske kulture in druge razli\u010dne dejavnosti. Seveda nam tega dela nih\u010de ni upo\u0161teval, vendar je \u0161lo za na\u0161e darilo tem otrokom, da so lahko \u017ee takrat ohranjali svoj materni jezik in identiteto.” Pozneje se je preselila v svoj rojstni kraj \u2013 Dobrovnik, ki ga ima, pravi, neizmerno rada. V prosveti je slu\u017ebovala 38 let, 32 let pa je vodila tudi dobrovni\u0161ko kulturno dru\u0161tvo Pet\u00f6fi Sandor. “Pri svojem delu sem zmeraj stremela k temu, da smo Slovenci, Mad\u017eari in Romi v Dobrovniku res \u017eiveli v so\u017eitju, da med nami ni razlik in da spo\u0161tujemo drug drugega.” Dolga leta ste aktivni tudi v manj\u0161inski politiki. “V samoupravni mad\u017earski skupnosti Ob\u010dine Dobrovnik sem aktivna od leta 1998, ko je bila ustanovljena ob\u010dina, najprej kot podpredsednica, od leta 2002 pa vse do danes pa kot predsednica. Dva mandata sem bila tudi predsednica sveta zavoda za mad\u017earsko kulturo v Lendavi, svoje delo sem opravljala s srcem in du\u0161o, nikoli nisem pomislila, da bi morala za to prejeti kak\u0161no nagrado. To je bil moj hobi in nekako tudi moja re\u0161itev, potem ko sem \u017ee zgodaj izgubila mo\u017ea. Delala sem vse, v\u010dasih sem bila v enem dnevu dopoldne \u010distilka, zve\u010der pa sem imela slavnostni nagovor v kulturnem domu. Takrat smo ogromno delali v prostem \u010dasu i<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Anna Car je bila presene\u010dena, ko je v za\u010detku avgusta dobila elektronsko sporo\u010dilo, da jo bo predsednik mad\u017earske vlade Viktor Orban odlikoval za njeno 40-letno delo na podro\u010dju manj\u0161inskih zadev. Nagrado je prejela v Budimpe\u0161ti ob prazniku sv. \u0160tefana, dnevu mad\u017earske dr\u017eavnosti. “Bila sem zelo ganjena in ponosna, da sem tudi jaz med tistimi zamejskimi Mad\u017eari, ki so prejeli to priznanje.” Priznanje je dobilo 11 ljudi iz razli\u010dnih dr\u017eav, v katerih \u017eivi mad\u017earska manj\u0161ina. Leta 1968 je Carjeva za\u010dela slu\u017ebovati na Kobilju na tamkaj\u0161nji osnovni \u0161oli, ki je bila do leta 1973 dvojezi\u010dna. “\u017de takrat sem posebno pozornost posvetila otrokom, ki so na to \u0161olo prihajali iz Motvarjevec, bilo jih je kar 12. Zjutraj, pred za\u010detkom pouka, smo z njimi \u017ee imeli ure mad\u017earske kulture in druge razli\u010dne dejavnosti. Seveda nam tega dela nih\u010de ni upo\u0161teval, vendar je \u0161lo za na\u0161e darilo tem otrokom, da so lahko \u017ee takrat ohranjali svoj materni jezik in identiteto.” Pozneje se je preselila v svoj rojstni kraj \u2013 Dobrovnik, ki ga ima, pravi, neizmerno rada. V prosveti je slu\u017ebovala 38 let, 32 let pa je vodila tudi dobrovni\u0161ko kulturno dru\u0161tvo Pet\u00f6fi Sandor. “Pri svojem delu sem zmeraj stremela k temu, da smo Slovenci, Mad\u017eari in Romi v Dobrovniku res \u017eiveli v so\u017eitju, da med nami ni razlik in da spo\u0161tujemo drug drugega.” Dolga leta ste aktivni tudi v manj\u0161inski politiki. “V samoupravni mad\u017earski skupnosti Ob\u010dine Dobrovnik sem aktivna od leta 1998, ko je bila ustanovljena ob\u010dina, najprej kot podpredsednica, od leta 2002 pa vse do danes pa kot predsednica. Dva mandata sem bila tudi predsednica sveta zavoda za mad\u017earsko kulturo v Lendavi, svoje delo sem opravljala s srcem in du\u0161o, nikoli nisem pomislila, da bi morala za to prejeti kak\u0161no nagrado. To je bil moj hobi in nekako tudi moja re\u0161itev, potem ko sem \u017ee zgodaj izgubila mo\u017ea. Delala sem vse, v\u010dasih sem bila v enem dnevu dopoldne \u010distilka, zve\u010der pa sem imela slavnostni nagovor v kulturnem domu. Takrat smo ogromno delali v prostem \u010dasu i<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n