Raziskave pitne vode, ki jih je spro\u017eila in koordinirala mednarodna medijska platforma Orb media, so pokazale, da ve\u010dina \u010dlove\u0161tva pije vodo z dodatkom – plastike. V kar 83 odstotkih vzorcev z vsega sveta so na\u0161li plastiko, natan\u010dneje mikroplastiko, mikronske delce (tudi vlakna) plastike, ki nastane pri razpadanju ve\u010djih plasti\u010dnih kosov. Povpre\u010dno so v vsakem 500-mililitrskem vzorcu pitne vode na\u0161li od 4,8 (ZDA) do 1,9 (Evropa) plasti\u010dnega vlakna velikosti okoli 2,5 mikrometra. Najmanj\u0161a onesna\u017eenost je v evropskih dr\u017eavah, Veliki Britaniji, Franciji in Nem\u010diji, a kljub temu so tudi v Evropi plastiko na\u0161li v 72 odstotkih vzorcev pitne vode. 1900sinteti\u010dnih vlaken se pri enem pranju jopice iz flisa spusti v okolje Slovenija v raziskavo ni bila zajeta, tudi na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje s podatki o tem, kak\u0161no je stanje v Sloveniji, ne razpolagajo. “Predvidevamo, da bi bil glavni potencialni vir onesna\u017eenja pitne vode predvsem vdor odpadne komunalne ali industrijske vode oziroma onesna\u017eene povr\u0161inske vode v vir pitne vode. \u010ce upo\u0161tevamo ranljivost vodnih virov, bi bili pod tem vplivom prednostno kra\u0161ki viri pitne vode, ker so bolj izpostavljeni vplivom s povr\u0161ja v primerjavi drugimi podzemnimi vodnimi viri,” pravi Bonia Miljavac z Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje. Zdravstveni u\u010dinki \u0161e neznani Mikroplastika v okolju se ka\u017ee za vse ve\u010djo te\u017eavo, dokazujejo raziskave, z delci mikroplastike so onesna\u017eeni prakti\u010dno vsi deli sveta. Doslej so bile raziskave osredoto\u010dene predvsem na onesna\u017eenje s plastiko v oceanih, ki so \u017ee nekaj \u010dasa pravzaprav odlagali\u0161\u010da smeti \u010dlove\u0161tva, znano je bilo tudi, da z u\u017eivanjem morske hrane zau\u017eijemo tudi dolo\u010deno koli\u010dino plasti\u010dnih vlaken. “Imamo dovolj dokazov, da plastika negativno vpliva na naravo in \u017eiva bitja v njej. Kako smo lahko mislili, da ne bo vplivala tudi na nas?” se je za The Guardian vpra\u0161ala dr. Sherri Mason, strokovnjakinja za mikroplastiko, ki je za Orb nadzorovala raziskave pitne vode. In kak\u0161ne zdrav<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskave pitne vode, ki jih je spro\u017eila in koordinirala mednarodna medijska platforma Orb media, so pokazale, da ve\u010dina \u010dlove\u0161tva pije vodo z dodatkom – plastike. V kar 83 odstotkih vzorcev z vsega sveta so na\u0161li plastiko, natan\u010dneje mikroplastiko, mikronske delce (tudi vlakna) plastike, ki nastane pri razpadanju ve\u010djih plasti\u010dnih kosov. Povpre\u010dno so v vsakem 500-mililitrskem vzorcu pitne vode na\u0161li od 4,8 (ZDA) do 1,9 (Evropa) plasti\u010dnega vlakna velikosti okoli 2,5 mikrometra. Najmanj\u0161a onesna\u017eenost je v evropskih dr\u017eavah, Veliki Britaniji, Franciji in Nem\u010diji, a kljub temu so tudi v Evropi plastiko na\u0161li v 72 odstotkih vzorcev pitne vode. 1900sinteti\u010dnih vlaken se pri enem pranju jopice iz flisa spusti v okolje Slovenija v raziskavo ni bila zajeta, tudi na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje s podatki o tem, kak\u0161no je stanje v Sloveniji, ne razpolagajo. “Predvidevamo, da bi bil glavni potencialni vir onesna\u017eenja pitne vode predvsem vdor odpadne komunalne ali industrijske vode oziroma onesna\u017eene povr\u0161inske vode v vir pitne vode. \u010ce upo\u0161tevamo ranljivost vodnih virov, bi bili pod tem vplivom prednostno kra\u0161ki viri pitne vode, ker so bolj izpostavljeni vplivom s povr\u0161ja v primerjavi drugimi podzemnimi vodnimi viri,” pravi Bonia Miljavac z Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje. Zdravstveni u\u010dinki \u0161e neznani Mikroplastika v okolju se ka\u017ee za vse ve\u010djo te\u017eavo, dokazujejo raziskave, z delci mikroplastike so onesna\u017eeni prakti\u010dno vsi deli sveta. Doslej so bile raziskave osredoto\u010dene predvsem na onesna\u017eenje s plastiko v oceanih, ki so \u017ee nekaj \u010dasa pravzaprav odlagali\u0161\u010da smeti \u010dlove\u0161tva, znano je bilo tudi, da z u\u017eivanjem morske hrane zau\u017eijemo tudi dolo\u010deno koli\u010dino plasti\u010dnih vlaken. “Imamo dovolj dokazov, da plastika negativno vpliva na naravo in \u017eiva bitja v njej. Kako smo lahko mislili, da ne bo vplivala tudi na nas?” se je za The Guardian vpra\u0161ala dr. Sherri Mason, strokovnjakinja za mikroplastiko, ki je za Orb nadzorovala raziskave pitne vode. In kak\u0161ne zdrav<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n