Te dni so se nad nekaterimi kraji na \u0160tajerskem pojavili \u0161tevilni roji lete\u010dih mravelj, ki so se vili po zraku ob cestah, nad drevesi, hi\u0161ami. “Samice in samci se podajo iz svojih kolonij na svatbeni let. Edini namen tega leta je parjenje matic ter samcev, ki se najpogosteje dogaja v zraku in le redko na tleh. Na ta na\u010din je tudi cel kup enih mu\u0161ic, ki so v rojih. Obi\u010dajno so v rojih samci in jih samice hodijo iskati v roj,” je povsem naraven pojav opisal dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevreten\u010darje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Bralec Alja\u017eBralec Alja\u017e je ljubezenski pojav mravelj v zraku ujel v objektiv na Studencih.”> Bralec Alja\u017e Bralec Alja\u017e je ljubezenski pojav mravelj v zraku ujel v objektiv na Studencih. Samci po parjenju poginejo, lahko se zgodi, da jih ve\u010dje \u0161tevilo tudi opazite na tleh, njihov \u017eivljenjski namen je namre\u010d dose\u017een in opravljen. Po uspe\u0161ni paritvi samice pristanejo, odvr\u017eejo krila in za\u010dnejo iskati primeren kraj za izgradnjo novega gnezda, novega mravlji\u0161\u010da, ena ali dve pa se vrneta v staro kolonijo. \u010ce tega ne naredijo, kolonija propade. Roji mravelj pogosto tudi kon\u010dajo kot hrana za ptice. Samci po parjenju poginejo, njihov \u017eivljenjski namen je dose\u017een Pri\u010detek nove kolonije oziroma novega mravlji\u0161\u010da se ponavadi zgodi poleti, nekatere vrste pa pri\u010dno \u017ee marca, tretje spet \u0161ele zgodaj jeseni. Kdaj katere mravlje rojijo, je odvisno od vrste mravelj in obi\u010dajno rojita hkrati ena do dve vrsti, za eno mravlji\u0161\u010de pa rojenje traja obi\u010dajno en ali dva dneva. Zakaj je ta pojav prav sedaj tako mno\u017ei\u010den ponekod na \u0160tajerskem? “Dolgo je bilo vro\u010de in poleti je bilo premalo de\u017eja. Obi\u010dajno po\u010dakajo, da mine najve\u010dja vro\u010dina in tako je prvi de\u017e spro\u017eil, da so se po njem naenkrat podale na svatbeni let, zato izgleda tako masovno. Kot ka\u017ee, je pravo razmerje primerne temperature in vlage pri vas na \u0160tajerskem za dolo\u010dene vrste mravelj,” pojasnjuje dr. Trilar. Enkrat letno se iz li\u010dink razvijejo sam\u010dki in matice s krilci, ki neka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Te dni so se nad nekaterimi kraji na \u0160tajerskem pojavili \u0161tevilni roji lete\u010dih mravelj, ki so se vili po zraku ob cestah, nad drevesi, hi\u0161ami. “Samice in samci se podajo iz svojih kolonij na svatbeni let. Edini namen tega leta je parjenje matic ter samcev, ki se najpogosteje dogaja v zraku in le redko na tleh. Na ta na\u010din je tudi cel kup enih mu\u0161ic, ki so v rojih. Obi\u010dajno so v rojih samci in jih samice hodijo iskati v roj,” je povsem naraven pojav opisal dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevreten\u010darje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Bralec Alja\u017eBralec Alja\u017e je ljubezenski pojav mravelj v zraku ujel v objektiv na Studencih.”> Bralec Alja\u017e Bralec Alja\u017e je ljubezenski pojav mravelj v zraku ujel v objektiv na Studencih. Samci po parjenju poginejo, lahko se zgodi, da jih ve\u010dje \u0161tevilo tudi opazite na tleh, njihov \u017eivljenjski namen je namre\u010d dose\u017een in opravljen. Po uspe\u0161ni paritvi samice pristanejo, odvr\u017eejo krila in za\u010dnejo iskati primeren kraj za izgradnjo novega gnezda, novega mravlji\u0161\u010da, ena ali dve pa se vrneta v staro kolonijo. \u010ce tega ne naredijo, kolonija propade. Roji mravelj pogosto tudi kon\u010dajo kot hrana za ptice. Samci po parjenju poginejo, njihov \u017eivljenjski namen je dose\u017een Pri\u010detek nove kolonije oziroma novega mravlji\u0161\u010da se ponavadi zgodi poleti, nekatere vrste pa pri\u010dno \u017ee marca, tretje spet \u0161ele zgodaj jeseni. Kdaj katere mravlje rojijo, je odvisno od vrste mravelj in obi\u010dajno rojita hkrati ena do dve vrsti, za eno mravlji\u0161\u010de pa rojenje traja obi\u010dajno en ali dva dneva. Zakaj je ta pojav prav sedaj tako mno\u017ei\u010den ponekod na \u0160tajerskem? “Dolgo je bilo vro\u010de in poleti je bilo premalo de\u017eja. Obi\u010dajno po\u010dakajo, da mine najve\u010dja vro\u010dina in tako je prvi de\u017e spro\u017eil, da so se po njem naenkrat podale na svatbeni let, zato izgleda tako masovno. Kot ka\u017ee, je pravo razmerje primerne temperature in vlage pri vas na \u0160tajerskem za dolo\u010dene vrste mravelj,” pojasnjuje dr. Trilar. Enkrat letno se iz li\u010dink razvijejo sam\u010dki in matice s krilci, ki neka<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n