\u010ce na ulici kogarkoli povpra\u0161a\u0161 o 11. septembru, ti bo takoj odgovoril, da je to dan teroristi\u010dnih napadov v ZDA. Vsakdo, razen Kataloncev. 11. september je v Kataloniji nacionalni praznik; na ta dan leta 1714 je ob koncu \u0161panske nasledstvene vojne, potem ko so Angle\u017ei, Avstrijci in drugi zavezniki s \u0160panijo in Francijo v Utrechtu sklenili lo\u010deni sporazum, padla Barcelona. To je bil tudi konec aragonskega kraljestva in s tem konec avtonomije Katalonije kot njegovega sestavnega dela. Katalon\u0161\u010dina je takrat izginila iz javnega \u017eivljenja. Katalonci pa so poleg Srbov eden redkih narodov, ki svoj glavni praznik slavijo na dan najbolj peko\u010dega poraza v svoji zgodovini. Pa to ni edini poraz, ki so ga \u0160panci zadali Kataloniji. V prvi polovici 20. stoletja je bila \u0160panija zelo nemirna. Nemiri so se nekako ustavili leta 1931 z razglasitvijo druge \u0161panske republike, ki pa jo je v krvi z dr\u017eavljansko vojno zatrl general Franco. Z diktaturo je v Kataloniji odpravil vse pravice, avtohtoni jezik je izginil iz javnega \u017eivljenja, iz \u0161ol in z javnih kulturnih manifestacij, pe\u0161\u010dica kulturnikov se je zatekla v samostan Montserrat, kjer je dobila zato\u010di\u0161\u010de. 6,3 odstotka povr\u0161ine \u0160panije prekriva Katalonija. 7,5 milijona prebivalcev ima Katalonija, kar pomeni 16 odstotkov \u0161panske populacije. Petino \u0161panskega BDP so leta 2015 pridelali v Kataloniji. Trmasti Katalonci Prvi\u010d sem bil v Barceloni leta 1971. V podstre\u0161nih prostorih poslopja v starem mestu je bil takrat Katalonski kulturni center. Ramon Aramon i Serra, priletni gospod – k njemu me je napotil Boris Pahor – mi je obrazlo\u017eil stanje: jezik je bil prepovedan povsod, kultura zatirana, politika asimilacije dosledna, a Katalonci vztrajajo, je bila sinteza njegovih besed. V Barceloni ni bilo enega samega katalonskega napisa, le na eni trgovini v zakotni ulici je bil na vratih poleg \u0161panske uradne tablice z lepilnim trakom prilepljen listi\u010d z napisom v katalon\u0161\u010dini: tancat – zaprto. Po Francovi smrti je bila leta 1975 v \u0160paniji vzpost<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce na ulici kogarkoli povpra\u0161a\u0161 o 11. septembru, ti bo takoj odgovoril, da je to dan teroristi\u010dnih napadov v ZDA. Vsakdo, razen Kataloncev. 11. september je v Kataloniji nacionalni praznik; na ta dan leta 1714 je ob koncu \u0161panske nasledstvene vojne, potem ko so Angle\u017ei, Avstrijci in drugi zavezniki s \u0160panijo in Francijo v Utrechtu sklenili lo\u010deni sporazum, padla Barcelona. To je bil tudi konec aragonskega kraljestva in s tem konec avtonomije Katalonije kot njegovega sestavnega dela. Katalon\u0161\u010dina je takrat izginila iz javnega \u017eivljenja. Katalonci pa so poleg Srbov eden redkih narodov, ki svoj glavni praznik slavijo na dan najbolj peko\u010dega poraza v svoji zgodovini. Pa to ni edini poraz, ki so ga \u0160panci zadali Kataloniji. V prvi polovici 20. stoletja je bila \u0160panija zelo nemirna. Nemiri so se nekako ustavili leta 1931 z razglasitvijo druge \u0161panske republike, ki pa jo je v krvi z dr\u017eavljansko vojno zatrl general Franco. Z diktaturo je v Kataloniji odpravil vse pravice, avtohtoni jezik je izginil iz javnega \u017eivljenja, iz \u0161ol in z javnih kulturnih manifestacij, pe\u0161\u010dica kulturnikov se je zatekla v samostan Montserrat, kjer je dobila zato\u010di\u0161\u010de. 6,3 odstotka povr\u0161ine \u0160panije prekriva Katalonija. 7,5 milijona prebivalcev ima Katalonija, kar pomeni 16 odstotkov \u0161panske populacije. Petino \u0161panskega BDP so leta 2015 pridelali v Kataloniji. Trmasti Katalonci Prvi\u010d sem bil v Barceloni leta 1971. V podstre\u0161nih prostorih poslopja v starem mestu je bil takrat Katalonski kulturni center. Ramon Aramon i Serra, priletni gospod – k njemu me je napotil Boris Pahor – mi je obrazlo\u017eil stanje: jezik je bil prepovedan povsod, kultura zatirana, politika asimilacije dosledna, a Katalonci vztrajajo, je bila sinteza njegovih besed. V Barceloni ni bilo enega samega katalonskega napisa, le na eni trgovini v zakotni ulici je bil na vratih poleg \u0161panske uradne tablice z lepilnim trakom prilepljen listi\u010d z napisom v katalon\u0161\u010dini: tancat – zaprto. Po Francovi smrti je bila leta 1975 v \u0160paniji vzpost<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n