Okoli\u0161\u010dine po\u017eara, ki je 8. junija letos v Ljutomeru popolnoma uni\u010dil 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov dru\u017ebe Eko Plastkom za predelavo odpadnih sve\u010d, \u0161e niso povsem pojasnjene. Po doslej najve\u010djem po\u017earu na severovzhodu dr\u017eave so natan\u010dno \u0161tirinajst tednov po po\u017earu iz Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) sporo\u010dili, da je bil ogenj v stavbi, dolgi 80 in \u0161iroki 25 metrov, v kateri so bile odpadne sve\u010de, plastika in parafin, podtaknjen. Po besedah Suzane Rau\u0161 s PUMS so kriminalisti na murskosobo\u0161ko dr\u017eavno to\u017eilstvo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje po\u017eiga. Policijski preiskovalci so torej z ovadbo uradno potrdili, da je \u0161lo za po\u017eig, vendar, kdo je osumljenec, in ali je bilo morda ve\u010d osumljencev vpletenih v to kaznivo dejanje, pa \u0161e ne vedo. “Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil,” je vse, kar je lahko povedala tiskovna predstavnica. \u017de takoj v petek, 9. julija, dan po po\u017earu, so izbruhnili sumi, da je bil ogenj v skladi\u0161\u010du podtaknjen, kriminalisti in forenziki, med njimi tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzi\u010dnega laboratorija iz Ljubljane, pa so v svoji preiskali po\u017ear raziskovali \u0161e v smeri malomarnega ravnanja. S posnetkov na varnostnih kamerah, name\u0161\u010denih okoli Eko Plastkoma, ki so jih kriminalisti zasegli, je tako domnevno razvidno, da v Ljutomeru ni zagorelo zaradi samov\u017eiga, prav tako pa so menda preiskovalci mo\u017enost, da je zagorelo po napaki na elektri\u010dni napeljavi, \u017ee takoj izklju\u010dili, saj take napeljave v tem delu poslopja podjetja Eko Plastkom ni. Preiskovanje po\u017eara je sicer ena najbolj zahtevnih oblik preiskovanja, ki jih morajo obvladati policisti, kriminalisti in forenziki, saj preiskovanje po\u017earov zahteva \u0161ir\u0161o paleto znanja in izku\u0161enj. Potem ko poi\u0161\u010dejo \u017eari\u0161\u010de po\u017eara, sku\u0161ajo zavarovati sledi, ki jih najdejo, \u010deprav je teh sledi, ker se navadno v po\u017earih razvijejo zelo visoke temperature, malo. Zato preiskovalce v takih primerih \u010daka te\u017eka naloga. Po\u017eige je najpogosteje mogo\u010de dokazovati le s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Okoli\u0161\u010dine po\u017eara, ki je 8. junija letos v Ljutomeru popolnoma uni\u010dil 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov dru\u017ebe Eko Plastkom za predelavo odpadnih sve\u010d, \u0161e niso povsem pojasnjene. Po doslej najve\u010djem po\u017earu na severovzhodu dr\u017eave so natan\u010dno \u0161tirinajst tednov po po\u017earu iz Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) sporo\u010dili, da je bil ogenj v stavbi, dolgi 80 in \u0161iroki 25 metrov, v kateri so bile odpadne sve\u010de, plastika in parafin, podtaknjen. Po besedah Suzane Rau\u0161 s PUMS so kriminalisti na murskosobo\u0161ko dr\u017eavno to\u017eilstvo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje po\u017eiga. Policijski preiskovalci so torej z ovadbo uradno potrdili, da je \u0161lo za po\u017eig, vendar, kdo je osumljenec, in ali je bilo morda ve\u010d osumljencev vpletenih v to kaznivo dejanje, pa \u0161e ne vedo. “Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil,” je vse, kar je lahko povedala tiskovna predstavnica. \u017de takoj v petek, 9. julija, dan po po\u017earu, so izbruhnili sumi, da je bil ogenj v skladi\u0161\u010du podtaknjen, kriminalisti in forenziki, med njimi tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzi\u010dnega laboratorija iz Ljubljane, pa so v svoji preiskali po\u017ear raziskovali \u0161e v smeri malomarnega ravnanja. S posnetkov na varnostnih kamerah, name\u0161\u010denih okoli Eko Plastkoma, ki so jih kriminalisti zasegli, je tako domnevno razvidno, da v Ljutomeru ni zagorelo zaradi samov\u017eiga, prav tako pa so menda preiskovalci mo\u017enost, da je zagorelo po napaki na elektri\u010dni napeljavi, \u017ee takoj izklju\u010dili, saj take napeljave v tem delu poslopja podjetja Eko Plastkom ni. Preiskovanje po\u017eara je sicer ena najbolj zahtevnih oblik preiskovanja, ki jih morajo obvladati policisti, kriminalisti in forenziki, saj preiskovanje po\u017earov zahteva \u0161ir\u0161o paleto znanja in izku\u0161enj. Potem ko poi\u0161\u010dejo \u017eari\u0161\u010de po\u017eara, sku\u0161ajo zavarovati sledi, ki jih najdejo, \u010deprav je teh sledi, ker se navadno v po\u017earih razvijejo zelo visoke temperature, malo. Zato preiskovalce v takih primerih \u010daka te\u017eka naloga. Po\u017eige je najpogosteje mogo\u010de dokazovati le s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n