\u017de leta opozarjamo, da gre za nacionalni program kulture,” je na dve \u010drki – en predlog, ki pa je klju\u010dnega pomena, saj nakazuje, da se kulturi nekaj podeljuje – opozoril predsednik dru\u0161tva pisateljev, Ivo Svetina. Konec avgusta je minister za kulturo Tone Per\u0161ak predstavil dokument o smeri razvoja kulturne krajine za naslednjih osem let, ki bo v javni razpravi do konca septembra. A je \u017ee v\u010deraj, tik po kolegiju direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d, Uro\u0161 Koren\u010dan, direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana, poudaril, da se velja vpra\u0161ati in poiskati odgovor, kako pripraviti bolj\u0161i dokument, in ali bi bilo res kaj narobe, \u010de se do 1. januarja ne bi sprejelo novega nacionalnega programa kulture. V javnih kulturnih zavodih namre\u010d opozarjajo, da predlagana razli\u010dica odpira nove podlage za ustvarjanje napetosti med razli\u010dnimi kulturnimi ustvarjalci. To pa bi bilo izrazito \u0161kodljivo, je prepri\u010dan direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da. “Gre za zgre\u0161eno razdvajanje med javnim in nevladnim sektorjem. Dokument ministrstva le pove\u010duje tekmovalnost in ustvarja okolje, v katerem bomo \u017erli drug drugega. To ni primerno,” pravi Uro\u0161 Koren\u010dan. Kultura je prostor sodelovanja Na neprimeren poskus decentralizacije, ki hkrati uvaja zahteve po ve\u010dji komercializaciji in le tr\u017eni naravnanosti kulturnega ustvarjanja, opozarjajo tudi v Zvezi kulturnih dru\u0161tev Slovenije. “Pomen ljubiteljske kulture se neprimerno zo\u017euje. Predstavlja se jo le kot pripravljalnico za profesionalce ali za oblikovanje novih nevladnih kulturnih dru\u0161tev, kar je v celoti zgre\u0161eno,” je opozorila Mija Ale\u0161. Medtem ko pozdravljajo, da dokument sistemati\u010dno pripoznava zamejska kulturna dru\u0161tva, se hkrati bojijo, da se bodo z uresni\u010devanjem trenutno predlaganega dokumenta le \u0161e pove\u010dale razlike med vzhodom in zahodom Slovenije. V dru\u0161tvu Asociacija pravijo, da dokument identificira nekatere prave probleme – a ne ponuja ne pravih re\u0161itev, manjkajo tudi jasni cilji in kazalniki. To je \u0161e posebno problemati\u010dno, saj se \u017ee vrsto let na minis<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017de leta opozarjamo, da gre za nacionalni program kulture,” je na dve \u010drki – en predlog, ki pa je klju\u010dnega pomena, saj nakazuje, da se kulturi nekaj podeljuje – opozoril predsednik dru\u0161tva pisateljev, Ivo Svetina. Konec avgusta je minister za kulturo Tone Per\u0161ak predstavil dokument o smeri razvoja kulturne krajine za naslednjih osem let, ki bo v javni razpravi do konca septembra. A je \u017ee v\u010deraj, tik po kolegiju direktorjev slovenskih gledali\u0161\u010d, Uro\u0161 Koren\u010dan, direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da Ljubljana, poudaril, da se velja vpra\u0161ati in poiskati odgovor, kako pripraviti bolj\u0161i dokument, in ali bi bilo res kaj narobe, \u010de se do 1. januarja ne bi sprejelo novega nacionalnega programa kulture. V javnih kulturnih zavodih namre\u010d opozarjajo, da predlagana razli\u010dica odpira nove podlage za ustvarjanje napetosti med razli\u010dnimi kulturnimi ustvarjalci. To pa bi bilo izrazito \u0161kodljivo, je prepri\u010dan direktor Lutkovnega gledali\u0161\u010da. “Gre za zgre\u0161eno razdvajanje med javnim in nevladnim sektorjem. Dokument ministrstva le pove\u010duje tekmovalnost in ustvarja okolje, v katerem bomo \u017erli drug drugega. To ni primerno,” pravi Uro\u0161 Koren\u010dan. Kultura je prostor sodelovanja Na neprimeren poskus decentralizacije, ki hkrati uvaja zahteve po ve\u010dji komercializaciji in le tr\u017eni naravnanosti kulturnega ustvarjanja, opozarjajo tudi v Zvezi kulturnih dru\u0161tev Slovenije. “Pomen ljubiteljske kulture se neprimerno zo\u017euje. Predstavlja se jo le kot pripravljalnico za profesionalce ali za oblikovanje novih nevladnih kulturnih dru\u0161tev, kar je v celoti zgre\u0161eno,” je opozorila Mija Ale\u0161. Medtem ko pozdravljajo, da dokument sistemati\u010dno pripoznava zamejska kulturna dru\u0161tva, se hkrati bojijo, da se bodo z uresni\u010devanjem trenutno predlaganega dokumenta le \u0161e pove\u010dale razlike med vzhodom in zahodom Slovenije. V dru\u0161tvu Asociacija pravijo, da dokument identificira nekatere prave probleme – a ne ponuja ne pravih re\u0161itev, manjkajo tudi jasni cilji in kazalniki. To je \u0161e posebno problemati\u010dno, saj se \u017ee vrsto let na minis<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n