Takoj bomo zahtevali pove\u010danje sredstev za izobra\u017eevanje in znanost ter izbolj\u0161anje pla\u010d za izobra\u017eevalce, kajti tudi podatki OECD so potrdili, na kar opozarjamo \u017ee ve\u010d let: dr\u017eava nameni vse manj denarja za izobra\u017eevanje in delo izobra\u017eevalcev je na vseh ravneh mo\u010dno podcenjeno. Odgovor, ali je izobra\u017eevalno delo manj pomembno, manj zahtevno, manj odgovorno od primerljivega dela, da se ga je od za\u010detka krize izrazito razvrednotili, pri\u010dakujemo tudi od premiera Mira Cerarja in ministrice za izobra\u017eevanje Maje Makovec Bren\u010di\u010d,” je v\u010deraj dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobra\u017eevanja, znanosti in kulture Branimir \u0160trukelj. 1738 evrov je povpre\u010dna osnovna bruto pla\u010da uslu\u017ebenca z univerzitetno izobrazbo v izobra\u017eevanju Iz zbornika Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled v izobra\u017eevanje 2017, ki prina\u0161a zbirko podatkov o u\u010dinkih izobra\u017eevanja v 35 dr\u017eavah \u010dlanicah, izhaja, da so nasploh pla\u010de u\u010diteljic in u\u010diteljev v primerjavi s pla\u010dami primerljivo izobra\u017eenih na drugih poklicnih podro\u010djih ni\u017eje, kar pomembno vpliva na to, da postaja u\u010diteljski poklic neprivla\u010den za mlade. Posledi\u010dno to pomeni, da se u\u010diteljska populacija stara, a to ne velja le za Slovenijo, \u010deprav je slednja v dele\u017eu mladih u\u010diteljev krepko pod povpre\u010djem OECD. \u010ce je v OECD v povpre\u010dju na primarni ravni – prvi dve triletji O\u0160 – 12 odstotkov u\u010diteljev, ki so mlaj\u0161i od 30 let, je v Slovenija ta dele\u017e \u0161estodstoten, na srednje\u0161olski ravni pa triodstoten, medtem ko je povpre\u010dje OECD sedemodstotno. “Zaradi tega bomo \u010dez 10, 20 let v te\u017eavah in eden od razlogov je neustrezno vrednotenje izobra\u017eevalnega dela,” je poudaril \u0160trukelj in dodal, da konstantno pada tudi dele\u017e, ki ga Slovenija nameni za izobra\u017eevanje. \u010ce je povpre\u010dje OECD 5,2 odstotka bruto dru\u017ebenega proizvoda, so pri nas od leta 2007 do danes ta dele\u017e zni\u017eali s 5,2 odstotka na 4,6 odstotka BDP. Posledi\u010dno so v Sloveniji tudi pla\u010de na vseh ravneh, od vrtcev do fakultet, pod povpre\u010djem OECD. Pa ne le to. \u010ceprav je med s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Takoj bomo zahtevali pove\u010danje sredstev za izobra\u017eevanje in znanost ter izbolj\u0161anje pla\u010d za izobra\u017eevalce, kajti tudi podatki OECD so potrdili, na kar opozarjamo \u017ee ve\u010d let: dr\u017eava nameni vse manj denarja za izobra\u017eevanje in delo izobra\u017eevalcev je na vseh ravneh mo\u010dno podcenjeno. Odgovor, ali je izobra\u017eevalno delo manj pomembno, manj zahtevno, manj odgovorno od primerljivega dela, da se ga je od za\u010detka krize izrazito razvrednotili, pri\u010dakujemo tudi od premiera Mira Cerarja in ministrice za izobra\u017eevanje Maje Makovec Bren\u010di\u010d,” je v\u010deraj dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobra\u017eevanja, znanosti in kulture Branimir \u0160trukelj. 1738 evrov je povpre\u010dna osnovna bruto pla\u010da uslu\u017ebenca z univerzitetno izobrazbo v izobra\u017eevanju Iz zbornika Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled v izobra\u017eevanje 2017, ki prina\u0161a zbirko podatkov o u\u010dinkih izobra\u017eevanja v 35 dr\u017eavah \u010dlanicah, izhaja, da so nasploh pla\u010de u\u010diteljic in u\u010diteljev v primerjavi s pla\u010dami primerljivo izobra\u017eenih na drugih poklicnih podro\u010djih ni\u017eje, kar pomembno vpliva na to, da postaja u\u010diteljski poklic neprivla\u010den za mlade. Posledi\u010dno to pomeni, da se u\u010diteljska populacija stara, a to ne velja le za Slovenijo, \u010deprav je slednja v dele\u017eu mladih u\u010diteljev krepko pod povpre\u010djem OECD. \u010ce je v OECD v povpre\u010dju na primarni ravni – prvi dve triletji O\u0160 – 12 odstotkov u\u010diteljev, ki so mlaj\u0161i od 30 let, je v Slovenija ta dele\u017e \u0161estodstoten, na srednje\u0161olski ravni pa triodstoten, medtem ko je povpre\u010dje OECD sedemodstotno. “Zaradi tega bomo \u010dez 10, 20 let v te\u017eavah in eden od razlogov je neustrezno vrednotenje izobra\u017eevalnega dela,” je poudaril \u0160trukelj in dodal, da konstantno pada tudi dele\u017e, ki ga Slovenija nameni za izobra\u017eevanje. \u010ce je povpre\u010dje OECD 5,2 odstotka bruto dru\u017ebenega proizvoda, so pri nas od leta 2007 do danes ta dele\u017e zni\u017eali s 5,2 odstotka na 4,6 odstotka BDP. Posledi\u010dno so v Sloveniji tudi pla\u010de na vseh ravneh, od vrtcev do fakultet, pod povpre\u010djem OECD. Pa ne le to. \u010ceprav je med s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n