Kot ka\u017ee, bo avtomobilskemu gigantu Magna po vseh sporih in napetostih s kmeti, doma\u010dini in nevladnimi organizacijami vendarle uspelo pridobiti dovoljenja za gradnjo tovarne v Ho\u010dah. A za to je bil potreben kar najve\u010dji anga\u017ema vlade, ki je za ta primer sprejela celo poseben zakon, ki je omogo\u010dil razlastitev lastnikov kmetijskih zemlji\u0161\u010d. Poleg tega se je ministrstvo za gospodarstvo vklju\u010dilo v pogajanja z okoljevarstvenimi organizacijami, da so se te po \u0161tevilnih pritiskih in obljubah odpovedale z zakonom dolo\u010deni pravici do prito\u017ebe. Naj javnost pozna na\u010drte ali raje ne? Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti, vodja projektov pri In\u0161titutu za politike prostora, izpostavi problemati\u010dnost tako imenovanega lex Magna. “Probleme pri ume\u0161\u010danju v prostor v primeru Magne je mo\u017eno povezati z ve\u010d okoli\u0161\u010dinami, med drugimi tudi s tem, da se je primer izklju\u010dilo iz predpisanega postopka ume\u0161\u010danja v prostor in da se je pomanjkljivo informiralo javnosti o na\u010drtovanem posegu. S tem, ko je vlada sklenila poseg umestiti v prostor s posebnim zakonom, druga\u010de kot to velja za druge posege in kot to dolo\u010da zakon o prostorskem na\u010drtovanju, in s tem, ko javnosti ni celovito in pravo\u010dasno seznanila s svojimi in investitorjevimi namerami, je ustvarila unikatne, zelo nepredvidljive okoli\u0161\u010dine za na\u010drtovanje in spro\u017eila razli\u010dna ugibanja o namenih takega ukrepanja.” “Novi zakon ne sme diskriminirati med doma\u010dimi in tujimi investitorji” O izklju\u010devanju javnosti veliko pove tudi varuhinja \u010dlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki v svojem letnem poro\u010dilu zapi\u0161e: “Varuh \u017ee leta ugotavlja, da se sistemske spremembe oziroma posegi v predpise s podro\u010dja okolja in prostora izvajajo pogosto brez sodelovanja javnosti ali z njenim omejenim sodelovanjem.” Odzive ministrstva za okolje na pobude varuha pa navede kot neustrezne. Nov primer izklju\u010devanja javnosti je sedanje spreminjanje zakona o varstvu okolja, krovnega predpisa na tem podro\u010dju. Ministrstvo je javno razpravo razpisalo v \u010dasu minimalno<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kot ka\u017ee, bo avtomobilskemu gigantu Magna po vseh sporih in napetostih s kmeti, doma\u010dini in nevladnimi organizacijami vendarle uspelo pridobiti dovoljenja za gradnjo tovarne v Ho\u010dah. A za to je bil potreben kar najve\u010dji anga\u017ema vlade, ki je za ta primer sprejela celo poseben zakon, ki je omogo\u010dil razlastitev lastnikov kmetijskih zemlji\u0161\u010d. Poleg tega se je ministrstvo za gospodarstvo vklju\u010dilo v pogajanja z okoljevarstvenimi organizacijami, da so se te po \u0161tevilnih pritiskih in obljubah odpovedale z zakonom dolo\u010deni pravici do prito\u017ebe. Naj javnost pozna na\u010drte ali raje ne? Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti, vodja projektov pri In\u0161titutu za politike prostora, izpostavi problemati\u010dnost tako imenovanega lex Magna. “Probleme pri ume\u0161\u010danju v prostor v primeru Magne je mo\u017eno povezati z ve\u010d okoli\u0161\u010dinami, med drugimi tudi s tem, da se je primer izklju\u010dilo iz predpisanega postopka ume\u0161\u010danja v prostor in da se je pomanjkljivo informiralo javnosti o na\u010drtovanem posegu. S tem, ko je vlada sklenila poseg umestiti v prostor s posebnim zakonom, druga\u010de kot to velja za druge posege in kot to dolo\u010da zakon o prostorskem na\u010drtovanju, in s tem, ko javnosti ni celovito in pravo\u010dasno seznanila s svojimi in investitorjevimi namerami, je ustvarila unikatne, zelo nepredvidljive okoli\u0161\u010dine za na\u010drtovanje in spro\u017eila razli\u010dna ugibanja o namenih takega ukrepanja.” “Novi zakon ne sme diskriminirati med doma\u010dimi in tujimi investitorji” O izklju\u010devanju javnosti veliko pove tudi varuhinja \u010dlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki v svojem letnem poro\u010dilu zapi\u0161e: “Varuh \u017ee leta ugotavlja, da se sistemske spremembe oziroma posegi v predpise s podro\u010dja okolja in prostora izvajajo pogosto brez sodelovanja javnosti ali z njenim omejenim sodelovanjem.” Odzive ministrstva za okolje na pobude varuha pa navede kot neustrezne. Nov primer izklju\u010devanja javnosti je sedanje spreminjanje zakona o varstvu okolja, krovnega predpisa na tem podro\u010dju. Ministrstvo je javno razpravo razpisalo v \u010dasu minimalno<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n