Ob poro\u010dilih statisti\u010dnih uradov in borznih analitikov o gospodarski rasti kot pokazatelju gospodarskega razcveta Banka za mednarodne poravnave (BIS) v \u010detrtletnem poro\u010dilu, ki ga je pravkar objavila, opozarja na pasti. Nizka inflacija kljub gospodarski rasti in vztrajanje centralnih bank pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti (z nizko obrestno mero in tiskanjem denarja) sta problem, iz katerega izhaja vpra\u0161anje za “tiso\u010d milijard dolarjev”. To je, kak\u0161ne so mo\u017enosti za izbruh nove krize, \u010de bi centralne banke bistveno dvignile temeljno obrestno mero. BIS navaja, da \u0161e nikomur ni uspelo ugotoviti, zakaj inflacija vztraja na nizki ravni, \u010deprav rast zaposlenosti ob gospodarski rasti presega pri\u010dakovanja in centralne banke namenjajo ogromne zneske denarja za spodbujanje gospodarske rasti. “Skrb vzbujajo\u010de je, da tega odgovora dejansko nih\u010de ne pozna,” je po poro\u010danju Reutersa ob predstavitvi poro\u010dila dejal Claudio Borio, vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo pri BIS. – Apetiti za sprejemanje vse ve\u010djih tveganj so se v poletnih mesecih zelo pove\u010dali. – Indeks 500 najve\u010djih ameri\u0161kih podjetij Standard & Poor's 500 je 15. septembra prvi\u010d v svoji zgodovini sklenil trgovanje nad 2500 to\u010dkami. – V zadnjih desetih letih se je podvojil tudi dolg hitro rasto\u010dih dr\u017eav na 11.700 milijard dolarjev. \u0160e bodo slu\u017eili z zadol\u017eevanjem Analitiki BIS, ki velja za banko centralnih bank, v tem poro\u010dilu ugotavljajo, da so se na finan\u010dnih trgih apetiti za sprejemanje vse ve\u010djih tveganj v poletnih mesecih zelo pove\u010dali. Zni\u017eale so se premije za tveganja, banke in druge finan\u010dne institucije so omilile pogoje za zadol\u017eevanje z izdajo obveznic, okrepili so se posli “carry trade”, navaja Neue Zuercher Zeitung. Ti posli veljajo za eno najbolj privla\u010dnih oblik zadol\u017eevanja za \u0161pekulante. Gre namre\u010d za to, da se zadol\u017eujejo po nizkih obrestnih merah in sredstva nato nalagajo v nalo\u017ebe z visokimi obrestnimi merami. Dru\u017ebe na finan\u010dnih trgih so od poletja spet priprav<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob poro\u010dilih statisti\u010dnih uradov in borznih analitikov o gospodarski rasti kot pokazatelju gospodarskega razcveta Banka za mednarodne poravnave (BIS) v \u010detrtletnem poro\u010dilu, ki ga je pravkar objavila, opozarja na pasti. Nizka inflacija kljub gospodarski rasti in vztrajanje centralnih bank pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti (z nizko obrestno mero in tiskanjem denarja) sta problem, iz katerega izhaja vpra\u0161anje za “tiso\u010d milijard dolarjev”. To je, kak\u0161ne so mo\u017enosti za izbruh nove krize, \u010de bi centralne banke bistveno dvignile temeljno obrestno mero. BIS navaja, da \u0161e nikomur ni uspelo ugotoviti, zakaj inflacija vztraja na nizki ravni, \u010deprav rast zaposlenosti ob gospodarski rasti presega pri\u010dakovanja in centralne banke namenjajo ogromne zneske denarja za spodbujanje gospodarske rasti. “Skrb vzbujajo\u010de je, da tega odgovora dejansko nih\u010de ne pozna,” je po poro\u010danju Reutersa ob predstavitvi poro\u010dila dejal Claudio Borio, vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo pri BIS. – Apetiti za sprejemanje vse ve\u010djih tveganj so se v poletnih mesecih zelo pove\u010dali. – Indeks 500 najve\u010djih ameri\u0161kih podjetij Standard & Poor's 500 je 15. septembra prvi\u010d v svoji zgodovini sklenil trgovanje nad 2500 to\u010dkami. – V zadnjih desetih letih se je podvojil tudi dolg hitro rasto\u010dih dr\u017eav na 11.700 milijard dolarjev. \u0160e bodo slu\u017eili z zadol\u017eevanjem Analitiki BIS, ki velja za banko centralnih bank, v tem poro\u010dilu ugotavljajo, da so se na finan\u010dnih trgih apetiti za sprejemanje vse ve\u010djih tveganj v poletnih mesecih zelo pove\u010dali. Zni\u017eale so se premije za tveganja, banke in druge finan\u010dne institucije so omilile pogoje za zadol\u017eevanje z izdajo obveznic, okrepili so se posli “carry trade”, navaja Neue Zuercher Zeitung. Ti posli veljajo za eno najbolj privla\u010dnih oblik zadol\u017eevanja za \u0161pekulante. Gre namre\u010d za to, da se zadol\u017eujejo po nizkih obrestnih merah in sredstva nato nalagajo v nalo\u017ebe z visokimi obrestnimi merami. Dru\u017ebe na finan\u010dnih trgih so od poletja spet priprav<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n