Delni neuradni izidi Dr\u017eavne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh pre\u0161tetih glasovnicah ka\u017eejo, da se je referenduma udele\u017eilo 20,33 odstotka volilnih upravi\u010dencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 53,5 odstotka, proti pa 46,5 odstotka volivcev.<\/p>\n
To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izre\u010di ve\u010dina udele\u017eencev, pri \u010demer pa mora ta ve\u010dina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravi\u010dencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, bi moralo proti zakonu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je dana\u0161njega glasovanja skupaj udele\u017eilo dobrih 343.000.<\/p>\n
Po nizki volilni udele\u017ebi do 16. ure je sicer pobudnik referenduma Vili Kova\u010di\u010d napovedal, da bo zakon zdaj vlo\u017eil v ustavno presojo, obrnil se bo tudi na ustavno sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
Vladna stran je medtem v nizki volilni udele\u017ebi videla znak, da imajo volivci dovolj politi\u010dnih igric in da odlo\u010ditve o pomembnih infrastrukturnih projektih raje prepu\u0161\u010dajo vladi. Kot je dejal premier Miro Cerar, je drugi tir pomemben razvojni projekt za na\u0161o prihodnost in po njegovem prepri\u010danju so volivci tudi z neudele\u017ebo na referendumu pokazali, da \u017eelijo, da vlada opravi svoje delo, kot si ga je za\u010drtala.<\/p>\n
Tudi infrastrukturni minister Peter Ga\u0161per\u0161i\u010d in dr\u017eavni sekretar Jure Leben sta ocenila, da so volivci odgovornost za projekt prepu\u0161\u010dajo vladi. Minister je napovedal, da bodo z delom nadaljevali takoj, ko bodo objavljeni kon\u010dni rezultati, ves \u010das pa potekajo tudi priprave na pripravljalna dela. Z njimi bodo po Lebnovih besedah za\u010deli novembra.<\/p>\n
Ga\u0161per\u0161i\u010d informacij o tem, kak\u0161ne bodo nadaljnje poteze nasprotnikov zakona, ne \u017eeli komentirati. Na izjave Kova\u010di\u010da, da gre za nelegitimen projekt, je Ga\u0161per\u0161i\u010d odgovoril, da ne ve, zakaj bi bil nelegitimen. “\u010ce je kaj nelegitimno, je bila ta njegova pobuda, da se tik pred za\u010detkom sku\u0161a projekt spodnesti in se neodgovorno ogro\u017ea tudi nadaljnji razvoj gospodarstva in dr\u017eave,” je dejal minister.<\/p>\n
Tudi dr\u017eavljanom, ki so glasovali proti zakonu, minister zagotavlja, da bodo na vladni strani poskrbeli, da bo projekt voden “transparentno in se ne bo dogajalo ni\u010d ne\u010dednega”.<\/p>\n
Zdaj je po Ga\u0161per\u0161i\u010devih besedah klju\u010dno dokon\u010dati in v celoti zapolniti finan\u010dno konstrukcijo, torej pridobiti evropska sredstva. Optimisti\u010dni so glede razpisa, na katerega so se prijavili julija. Nadaljujejo tudi pogovore z Mad\u017earsko in \u0161e v leto\u0161njem letu ra\u010dunajo, da bo predlog sporazuma med dr\u017eavama na vladi in potem v DZ.<\/p>\n
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom \u017eelezni\u0161ke proge Diva\u010da-Koper sicer izhaja prav iz ideje pridobitve evropskih sredstev s t. i. blending razpisa Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, na katerega se je dr\u017eava prijavila 14. julija. Na ministrstvu si obetajo od 80 do 100 milijonov evrov.<\/p>\n
Zakon predvideva zdru\u017eevanje razli\u010dnih evropskih finan\u010dnih virov, in sodelovanja ene ali ve\u010d zalednih dr\u017eav, kar pa terja skupno podjetje. Vlada je v ta namen ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo investicijo izvedlo v svojem imenu in za svoj ra\u010dun.<\/p>\n
Za \u010das trajanja koncesije bi bilo lastnik infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemlji\u0161\u010d pod infrastrukturo ostala dr\u017eava. Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje druga\u010dno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja dru\u017eba Slovenske \u017eeleznice-Infrastruktura.<\/p>\n
Odpla\u010dilo investicije in donos na vlo\u017eena sredstva bi poleg pobiranja redne uporabnine, ki jo prejme S\u017d-Infrastruktura, zagotovili s pobiranjem tunelnine. Gre za pribitek na infrastrukturo zaradi nove investicije, ki je prihodek dru\u017ebe.<\/p>\n
Zakon predvideva tudi tako imenovani crossfinancing. Gre za pove\u010danje cestnin za te\u017eka tovorna vozila, s katerim bi zagotovili sredstva za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila obremenjene avtoceste. Tretji vir pa je dajatev na pretovor v Luki Koper.<\/p>\n
Druge dr\u017eave, ki bi vstopile v projekt, ne smejo prevzeti dele\u017ea, ki je enak ali ve\u010dji od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Dr\u017eave investitorke s tem ne bi mogle pose\u010di v lastni\u0161ko strukturo Luke Koper ali pridobiti pravice do prednostnega usmerjanja \u017eelezni\u0161kega prometa. Pogovori o sodelovanju pri projektu so sicer v najbolj napredni fazi z Mad\u017earsko, a bo o vlogi vzhodne sosede pri projektu na koncu odlo\u010dal DZ.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel. Ve\u010dina volivcev je namre\u010d ob nizki udele\u017ebi zakon podprla: za je po skoraj vseh pre\u0161tetih glasovnicah glasovalo 53,5 odstotka, proti pa 46,5 odstotka volivcev. Referenduma se je po delnih neuradnih podatkih udele\u017eilo pribli\u017eno 20 odstotkov volilnih upravi\u010dencev.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6311,2272,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n