Socialdemokrati so sicer po nedeljski rekordno nizki podpori 20 odstotkov glasov napovedali odhod v opozicijo, vendar pa Merklova napoveduje, da zaenkrat ne bo izklju\u010dila mo\u017enosti nadaljevanja velike koalicije. Sicer ji ostaja le \u0161e mo\u017enost oblikovanja t. i. jamaj\u0161ke koalicije z rumenimi liberalci in Zelenimi.<\/p>\n
“Vse stranke imajo odgovornost, da soustvarijo stabilno koalicijo,” je dejala po dana\u0161njem posvetu vodstva njene Kr\u0161\u010dansko demokratske unije (CDU).<\/p>\n
Koalicijska pogajanja z Zelenimi, ki so dobili 8,9 odstotka podpore, in liberalci (FDP), ki so osvojili 10,7 odstotka glasov in se po \u0161tirih letih vra\u010dajo v bundestag, bodo verjetno te\u017eka. Liberalci so bili v preteklosti tradicionalni koalicijski partnerji kr\u0161\u010danskih demokratov, zato bo Merklova z njimi verjetno la\u017eje dosegla dogovor, \u010deprav ne za vsako ceno, kot je dejal predsednik FDP Christian Lindner. Zeleni po drugi strani zastopajo precej druga\u010dna stali\u0161\u010da kot CDU\/CSU in FDP na ve\u010d podro\u010djih, zato utegnejo biti te\u017eavnej\u0161i sogovornik.<\/p>\n
CDU je skupaj s sestrsko Kr\u0161\u010dansko socialno unijo (CSU), ki vlada na Bavarskem, na nedeljskih volitvah prejela 33 odstotkov glasov, sicer najve\u010d med vsemi strankami, a je to najslab\u0161i rezultat po letu 1949. Za manj\u0161e \u0161tevilo glasov unije CDU\/CSU je odgovorna tudi bavarska veja unije.<\/p>\n
Merklova je priznala, da je njena stranka izgubila milijon volivcev na ra\u010dun skrajno desne Alternative za Nem\u010dijo (AfD), ki se je uvrstila na tretje mesto z 12,6 odstotka glasov. Napovedala je, da si bo “z dobro politiko” prizadevala, da se bodo ti volivci vrnili. Prevzela je sicer tudi osebno odgovornost za politi\u010dno polarizacijo v Nem\u010diji zaradi njene kontroverzne politike do priseljevanja in beguncev.<\/p>\n
AfD se je kot prva stranka, ki zagovarja skrajno desna stali\u0161\u010da, po drugi svetovi vojni uvrstila v bundestag. Stranko so volili \u0161tevilni tradicionalni volivci kr\u0161\u010danskih demokratov, zlasti na vzhodu dr\u017eave. V zvezni de\u017eeli Sa\u0161ka v nekdanji Vzhodni Nem\u010diji je AfD dobila najve\u010d glasov, 27 odstotkov, in je celo prehitela CDU\/CSU za 0,1 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Po volilnem triumfu pa razhajanja znotraj AfD niso ni\u010d manj\u0161a. Ena od vodij stranke Frauke Petry je danes nepri\u010dakovano sporo\u010dila, da ne bo sodelovala v poslanski skupini stranke v bundestagu.<\/p>\n
V stranki sicer \u017ee nekaj \u010dasa prihaja do sporov med skrajno desno frakcijo in zagovorniki bolj zmerne politike, med katere spada Petryjeva. Ta je pred volitvami nasprotovala radikalizaciji, ki je do izraza pri\u0161la med volilno kampanjo, ko so nekateri kandidati odprto napadali priseljence in muslimane ter se celo zavzemali za to, da se Nem\u010dija preneha kesati za zlo\u010dine nacistov.<\/p>\n
Eden od vodilnih kandidatov stranke Alexander Gauland je odlo\u010ditev Petryjeve ozna\u010dil za neuspe\u0161en za\u010detek poti stranke v parlament in ocenil, da razpad stranke ni nemogo\u010d. “Ne morem izklju\u010diti mo\u017enosti, da ji bodo nekateri sledili v politi\u010dno divjino,” je dejal. Druga vodilna kandidatka Alice Weidel pa je Petryjevo pozvala k izstopu iz stranke.<\/p>\n
Novi bundestag bo imel namesto dosedanjih 630 rekordnih 709 poslancev. Po izra\u010dunih bo imela unija CDU\/CSU v bundestagu 246 poslancev, socialdemokrati SPD 153, AfD 94, liberalci 80, Levica 69 in Zeleni 67.<\/p>\n
Volilna udele\u017eba je bila 76,2-odstotna, kar je ve\u010d kot leta 2013, ko je na voli\u0161\u010da pri\u0161lo 71,5 odstotka volivcev.<\/p>\n
Evropski voditelji v odzivih na izide volitev v Nem\u010diji izrekajo \u010destitke nem\u0161ki kanclerki Angeli Merkel, ki je osvojila \u0161e \u010detrti kanclerski mandat, in pri tem izpostavljajo pomen volitev za celotno EU.<\/p>\n
Evropa v lu\u010di pomembnih globalnih izzivov bolj kot kdaj koli potrebuje mo\u010dno nem\u0161ko vlado, ki bo zmo\u017ena dejavno oblikovati prihodnost na\u0161e celine, je med drugim v odzivu poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. \u0160ef komisije verjame, da bodo koalicijska pogajanja to zagotovila.<\/p>\n
Obenem pa se iz vrst skrajno desnih evropskih strank vrstijo \u010destitke za volilni uspeh AfD. Vodja francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen je zapisala, da gre za “zgodovinski uspeh”.<\/p>\n
Glavno presene\u010denje volilnega ve\u010dera v Nem\u010diji pa je bilo, da so socialdemokrati tako hitro napovedali odhod v opozicijo, je za STA dejal politolog Wolfgang Bergem. To odlo\u010ditev sicer ocenjuje kot pravo – tudi zato, da vodenje opozicije ne bi pripadlo skrajno desni AfD – in napoveduje oblikovanje t. i. jamaj\u0161ke koalicije.<\/p>\n
Po mnenju zunanjepoliti\u010dnega urednika S\u00fcddeutsche Zeitunga Stefana Korneliusa je odlo\u010ditev SPD za opozicijo sicer razumljiva, a on le ni tako prepri\u010dan, da bo uniji CDU\/CSU uspelo oblikovati koalicijo z liberalci in Zelenimi. Ponovna velika koalicija CDU\/CSU in SPD se mu zato \u0161e zdi mogo\u010da kot izhod v sili.<\/p>\n
Oba sta za STA ocenila, da je glavni razlog za vzpon AfD strah – pred begunci, potuj\u010denjem, prihodnostjo -, ki je \u0161e posebej prisoten na vzhodu Nem\u010dije. Vzpon AfD prina\u0161a v nem\u0161ko politiko velike novosti in izzive.<\/p>\n
Negotovost in zaskrbljenost – pa so bili prvi odzivi nem\u0161kega gospodarstva na izid volitev. Danes so od tam prihajali pozivi k hitremu oblikovanju vlade ter pri\u010dakovanja okrepitve investicij v podro\u010dja prihodnosti. Tudi ekonomisti so politi\u010dne stranke pozvali, naj hitro prevzamejo svojo odgovornost.<\/p>\n
Glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je ocenil, da bo ekonomska in evropska politika nem\u0161ke vlade v novem \u0161tiriletnem mandatu proevropsko usmerjena. Zaradi najverjetnej\u0161e jamaj\u0161ke koalicije, ki je za Ivanca za gospodarstvo najugodnej\u0161a, bo \u0161e ve\u010d poudarka na zeleni energiji in prostem trgu, je dodal za STA.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel je po nedeljski zmagi njene konservativna unija CDU\/CSU na parlamentarnih volitvah danes napovedala, da bo za\u010dela koalicijske pogovore z liberalci (FDP), Zelenimi in tudi s socialdemokrati (SPD), \u010deprav so slednji to zavrnili. Medtem je skrajno desna Alternativa za Nem\u010dijo (AfD), ki je pri\u0161la v parlament, \u017ee v krizi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":223379,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4838,3628],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n