Z gorenjske policijske uprave so sporo\u010dili, da policija ta mesec z radarjem intenzivno meri hitrosti. Opravili so 13 ve\u010durnih meritev na obmo\u010dju, kjer omejitev zna\u0161a 130 kilometrov na uro, in tudi pri predoru Ljubno, kjer je omejitev pri 100 kilometrih na uro. Na slednjem obmo\u010dju so ugotovili, da je najhitrej\u0161i voznik vozil s hitrostjo 153 kilometrov na uro.\u00a0 V\u010deraj pa so pri Radovljici v radar ujeli \u0161e voznika, ki je vozil z \u017ee omenjeno hitrostjo 212 kilometrov na uro. S tak\u0161no hitrostjo je vozil med izvozom z avtoceste in priklju\u010dkom nanjo, kjer sicer obi\u010dajno vozniki vozijo z ni\u017ejo hitrostjo, kar pomeni, da je tam lahko zaradi neprilagojene hitrosti \u0161e ve\u010dja mo\u017enost za nesre\u010do.\u00a0 Prehitri vozniki so sicer obi\u010dajno vozili med 150 in 170 kilometri na uro. Tem bodo v prihodnje namenili ve\u010d pozornosti, saj, kot dodajajo, tudi pri taki hitrosti, \u010detudi ne gre za ob\u010dutnej\u0161o prekora\u010ditev, obstaja pove\u010dano tveganje za nesre\u010do.\u00a0 Prehitri vozniki namre\u010d te\u017eje ustavijo pravo\u010dasno. Pot ustavljanja pri hitrosti 130 kilometrih na uro na suhi cesti zna\u0161a pribli\u017eno 130 metrov, pri hitrosti 150 kilometrov na uro pa se podalj\u0161a za 40 metrov. Pri \u0161e vi\u0161jih hitrostih in na mokri cesti je zavorna pot \u0161e bistveno dalj\u0161a.\u00a0 Policija napoveduje, da bo tak\u0161ne nadzore opravljala tudi v prihodnje, saj \u017eeli zmanj\u0161ati tveganja za nastanek nesre\u010d. Prav hitrost je eden glavnih vzrokov za prometne nesre\u010de. Hkrati s hitrostjo nara\u0161\u010da tudi stopnja po\u0161kodb udele\u017eencev v nesre\u010di.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z gorenjske policijske uprave so sporo\u010dili, da policija ta mesec z radarjem intenzivno meri hitrosti. Opravili so 13 ve\u010durnih meritev na obmo\u010dju, kjer omejitev zna\u0161a 130 kilometrov na uro, in tudi pri predoru Ljubno, kjer je omejitev pri 100 kilometrih na uro. Na slednjem obmo\u010dju so ugotovili, da je najhitrej\u0161i voznik vozil s hitrostjo 153 kilometrov na uro.\u00a0 V\u010deraj pa so pri Radovljici v radar ujeli \u0161e voznika, ki je vozil z \u017ee omenjeno hitrostjo 212 kilometrov na uro. S tak\u0161no hitrostjo je vozil med izvozom z avtoceste in priklju\u010dkom nanjo, kjer sicer obi\u010dajno vozniki vozijo z ni\u017ejo hitrostjo, kar pomeni, da je tam lahko zaradi neprilagojene hitrosti \u0161e ve\u010dja mo\u017enost za nesre\u010do.\u00a0 Prehitri vozniki so sicer obi\u010dajno vozili med 150 in 170 kilometri na uro. Tem bodo v prihodnje namenili ve\u010d pozornosti, saj, kot dodajajo, tudi pri taki hitrosti, \u010detudi ne gre za ob\u010dutnej\u0161o prekora\u010ditev, obstaja pove\u010dano tveganje za nesre\u010do.\u00a0 Prehitri vozniki namre\u010d te\u017eje ustavijo pravo\u010dasno. Pot ustavljanja pri hitrosti 130 kilometrih na uro na suhi cesti zna\u0161a pribli\u017eno 130 metrov, pri hitrosti 150 kilometrov na uro pa se podalj\u0161a za 40 metrov. Pri \u0161e vi\u0161jih hitrostih in na mokri cesti je zavorna pot \u0161e bistveno dalj\u0161a.\u00a0 Policija napoveduje, da bo tak\u0161ne nadzore opravljala tudi v prihodnje, saj \u017eeli zmanj\u0161ati tveganja za nastanek nesre\u010d. Prav hitrost je eden glavnih vzrokov za prometne nesre\u010de. Hkrati s hitrostjo nara\u0161\u010da tudi stopnja po\u0161kodb udele\u017eencev v nesre\u010di.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n