Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki pod vodstvom poslanca An\u017eeta Logarja (SDS) preiskuje vzroke za nastanek ban\u010dne luknje in zlorabe v slovenskem ban\u010dnem sistemu, je dopoldan nastopil nekdanji finan\u010dni minister Uro\u0161 \u010cufer. Ministrstvo za finance je vodil od marca 2017 do septembra 2014, ko se je Slovenija pod vlado Alenke Bratu\u0161ek spopadla z re\u0161evanjem slovenskega ban\u010dnega sistema pred kolapsom. Na ministrstvo je \u010cufer pri\u0161el z najve\u010dje dr\u017eavne banke – Nove ljubljanske banke (NLB), zato je v za\u010detku leta 2013 \u017ee dobro vedel, da je stanje v ban\u010dnem sistemu relativno slabo, saj so se slabe terjatve kopi\u010dile. “Insolven\u010dna regulativa, ki je obstajala, ni omogo\u010dala sanacije podjetij na ustrezen na\u010din,” je pokazal tudi na rigiden sistem. Omenil je \u0161e, da so bile slabe terjatve razpr\u0161ene med bankami, pri \u010demer je bila koordinacija in soo\u010danje s tem problemom ote\u017eeno. Kmalu se je zaradi nakopi\u010denih te\u017eav v bankah pojavil tudi dvom v likvidnost in solventnost dr\u017eave. “Problemi bank so torej postali breme tudi za dr\u017eavo,” je dejal \u010cufer. Ko je nastopil mandat ministra, je vedel, da bo NLB potrebovala dr\u017eavno pomo\u010d. A hkrati poudaril, da je \u017ee bila v postopku dr\u017eavne pomo\u010di. “Vedeli smo, da bo potrebna obse\u017ena sanacija, kak\u0161en znesek bo to, pa nismo vedeli,” je povedal in med drugim dodal, da je bila pozicija NLB tak\u0161na, da se vedno na njej najprej pripravi re\u0161itev. Iz NLB so nenehno prihajali signali do lastnika, dr\u017eave, da je potrebna dokapitalizacija. Iz kvartala v kvartal se je situacija v bankah po \u010cuferjevih besedah slab\u0161ala. Problemi so prihajali na povr\u0161je. Izkazovalo pa se je, da ni bilo potrebno le dokapitalizirati bank, temve\u010d so na dan privrele tudi te\u017eave podjetij, ki niso zmogla vra\u010dati posojil. “Kako dokapitalizirati banke, jih postaviti v ustrezno finan\u010dno stanje, je bilo prvo vpra\u0161anje, ker banke niso zmogle dajati denarja podjetjem. Drugi steber pa je bilo re\u0161evanje podjetij. Podjetja s pre\u0161ibkim finan\u010dnim tokom niso sposobna vra\u010dati denarja, \u010detudi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki pod vodstvom poslanca An\u017eeta Logarja (SDS) preiskuje vzroke za nastanek ban\u010dne luknje in zlorabe v slovenskem ban\u010dnem sistemu, je dopoldan nastopil nekdanji finan\u010dni minister Uro\u0161 \u010cufer. Ministrstvo za finance je vodil od marca 2017 do septembra 2014, ko se je Slovenija pod vlado Alenke Bratu\u0161ek spopadla z re\u0161evanjem slovenskega ban\u010dnega sistema pred kolapsom. Na ministrstvo je \u010cufer pri\u0161el z najve\u010dje dr\u017eavne banke – Nove ljubljanske banke (NLB), zato je v za\u010detku leta 2013 \u017ee dobro vedel, da je stanje v ban\u010dnem sistemu relativno slabo, saj so se slabe terjatve kopi\u010dile. “Insolven\u010dna regulativa, ki je obstajala, ni omogo\u010dala sanacije podjetij na ustrezen na\u010din,” je pokazal tudi na rigiden sistem. Omenil je \u0161e, da so bile slabe terjatve razpr\u0161ene med bankami, pri \u010demer je bila koordinacija in soo\u010danje s tem problemom ote\u017eeno. Kmalu se je zaradi nakopi\u010denih te\u017eav v bankah pojavil tudi dvom v likvidnost in solventnost dr\u017eave. “Problemi bank so torej postali breme tudi za dr\u017eavo,” je dejal \u010cufer. Ko je nastopil mandat ministra, je vedel, da bo NLB potrebovala dr\u017eavno pomo\u010d. A hkrati poudaril, da je \u017ee bila v postopku dr\u017eavne pomo\u010di. “Vedeli smo, da bo potrebna obse\u017ena sanacija, kak\u0161en znesek bo to, pa nismo vedeli,” je povedal in med drugim dodal, da je bila pozicija NLB tak\u0161na, da se vedno na njej najprej pripravi re\u0161itev. Iz NLB so nenehno prihajali signali do lastnika, dr\u017eave, da je potrebna dokapitalizacija. Iz kvartala v kvartal se je situacija v bankah po \u010cuferjevih besedah slab\u0161ala. Problemi so prihajali na povr\u0161je. Izkazovalo pa se je, da ni bilo potrebno le dokapitalizirati bank, temve\u010d so na dan privrele tudi te\u017eave podjetij, ki niso zmogla vra\u010dati posojil. “Kako dokapitalizirati banke, jih postaviti v ustrezno finan\u010dno stanje, je bilo prvo vpra\u0161anje, ker banke niso zmogle dajati denarja podjetjem. Drugi steber pa je bilo re\u0161evanje podjetij. Podjetja s pre\u0161ibkim finan\u010dnim tokom niso sposobna vra\u010dati denarja, \u010detudi<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n