“Pretresen sem nad brutalnim nasiljem, s katerim je \u0161panska vlada posku\u0161ala odre\u010di Kataloncem pravico, da glasujejo o svoji prihodnosti. To nasilje je necivilizacijsko in v nasprotju s temeljnimi vrednotami evropske povezave, zato ga je v imenu teh vrednot nujno obsoditi,” je v odzivu zapisal Ku\u010dan.<\/p>\n
Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi “molka evropskih institucij”. “Zmorejo na\u010delnost in pogum za obsodbe kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic in demokrati\u010dnih vrednot v svetu, od Rusije in Tur\u010dije, do Egipta, Irana in celo Kitajske. Ko se to dogaja v eni od \u010dlanic EU, mol\u010dijo,” je bil kriti\u010den Ku\u010dan in pozval Evropsko komisijo, naj prevzame vlogo posrednika med Madridom in Barcelono. Opozoril je tudi, da povratek na stare odnose ne bo ve\u010d mogo\u010d.<\/p>\n
“Slovenska izku\u0161nja govori o tem, da poskus prepre\u010devanja \u017eelje naroda po samoodlo\u010dbi ne koristi nikomur. Danes, po dveh desetletjih, ima Slovenija urejene odnose s tistimi, ki so z oro\u017ejem prepre\u010devali pravico Slovencev do samoodlo\u010dbe. Kar smo skupaj dosegli zdaj, bi lahko \u017ee takrat, brez vojne, brez \u010dlove\u0161kih \u017ertev, brez toliko zamujenih prilo\u017enosti. O tem ka\u017ee razmisliti v dialogu Madrida z Barcelono in Brusljem,” je \u0161e pozval slovenski predsednik v \u010dasu osamosvajanja.<\/p>\n
Nasilje \u0161panske policije je obsodil tudi prvi slovenski premier in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je naredil nekaj vzporednic med osamosvajanjem Slovenije in Katalonije, vendar pa opozoril tudi na pomembne razlike.<\/p>\n
“Slovenci smo imeli po takratni jugoslovanski ustavi pravico do samoodlo\u010dbe in odcepitve – pa JLA ob napadu na Slovenijo ni prav ni\u010d zanimala na\u0161a ustavna pravica. Kataloncem \u0161panska ustava tega ne zagotavlja in daje vladi podlago za zakonit odziv. Mi smo se \u017eeleli re\u0161iti dr\u017eave z nedemokrati\u010dnim re\u017eimom, Katalonci \u017eivijo v demokrati\u010dni \u0160paniji,” je med drugim dejal Peterle in opozoril \u0161e, da je v nedeljo na voli\u0161\u010da v Kataloniji pri\u0161la manj kot polovica volilnih upravi\u010dencev, medtem ko je bila odlo\u010ditev slovenskih volivcev leta 1990 plebiscitarna.<\/p>\n
Vendarle je Peterle izpostavil \u0161e na eno podobnost – “ne Slovenija, ne Katalonija se s centralno oblastjo nista mogli dogovoriti za izvedbo neodvisnosti na miren na\u010din”.<\/p>\n
Toda “nasilje ni odgovor,” je poudaril Peterle in tudi sam pozval k ve\u010djemu anga\u017emaju evropskih institucij. “Preden pa se EU loti prakti\u010dnega re\u0161evanja problema, bi morala zavzeti nekaj na\u010delnih stali\u0161\u010d, najprej glede pravice do samoodlo\u010dbe. Katalonci niso edini izziv. V zraku je referendum na \u0160kotskem. Katalonsko\/\u0161panski\/evropski problem lahko re\u0161i samo odgovoren politi\u010den dialog,” je opozoril Peterle.<\/p>\n
Katalonski referendum o neodvisnosti so sicer podprli tudi slovenski pisatelji. Boj katalonskih kolegov za neodvisnost Katalonije so podprli tako v Dru\u0161tvu slovenskih pisateljev kot v Slovenskem centru PEN. “Slovenski pisatelji vemo, da je jezik temelj, iz katerega izhaja pravica naroda do samostojne dr\u017eave (…) tudi mi verjamemo, da bo ‘kultura meso in kri nove republike Katalonije’,” so v pismu podpore zapisali v Dru\u0161tvu slovenskih pisateljev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prvi predsednik demokrati\u010dne Slovenije Milan Ku\u010dan je danes izrazil pretresenost nad nasiljem, s katerim je \u0161panska vlada sku\u0161ala prepre\u010diti nedeljski referendum o neodvisnosti Katalonije. Tudi prvi slovenski premier Lojze Peterle je opozoril, da “nasilje ni odgovor”.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":304418,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6761,6638,8944,9581,1595,1812],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n