Danes je v \u0160o\u0161tanju potekala na prvi pogled nenavadna predstavitev. Krovni sindikat v elektroenergetiki, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ter premogovni\u0161ki Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije sta pri Ekonomskem in\u0161titutu za 14 tiso\u010d evrov naro\u010dila analizo, ki bi pokazala, kak\u0161ne stro\u0161ke bi s sabo prinesla ukinitev tako Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj (Te\u0161) kot Premogovnika Velenje (PV). Prvo vpra\u0161anje je bilo, \u010demu sploh analiza. “Po razli\u010dnih osnutkih energetskega koncepta Republike Slovenije je zaznati, da obstaja mo\u017enost prenehanja obratovanja Te\u0161a in posledi\u010dno \u0161e PV \u017ee leta 2030. Javnost smo \u017eeleli opozoriti, kaj to pomeni za na\u0161e denarnice pa tudi za samo zanesljivost oskrbe elektri\u010dne energije v Sloveniji. To je bistvo,” je povedal predsednik krovnega sindikata Branko Sev\u010dnikar. France Kri\u017eani\u010d, ki je \u0161tudijo v imenu in\u0161tituta predstavil, je poudaril, da trg elektri\u010dne energije v Evropi ne deluje po obi\u010dajnem principu ponudbe in povpra\u0161evanja, saj vse dr\u017eave okoli nas subvencionirajo proizvodnjo elektri\u010dne energije. Ne zgolj vetrne, son\u010dne elektrarne, temve\u010d tudi termoelektrarne (primer je CRM-mehanizem, ki velja v Nem\u010diji, pri nas pa je padel v vodo). “Od leta 2010 do 2016 je nem\u0161ka dr\u017eava proizvajalce elektri\u010dne energije subvencionirala s 139 milijardami evrov. \u0160e leta 2011 je Nem\u010dija potro\u0161ila pribli\u017eno toliko elektri\u010dne energije, kot je je proizvedla. Leta 2015 je devet odstotkov svoje kon\u010dne porabe izvozila. To je skoraj \u0161tirikratnik celotne porabe elektri\u010dne energije v Sloveniji,” je bil nazoren Kri\u017eani\u010d. Kri\u017eani\u010d meni, da bi blok 6 na trgu z lahkoto pre\u017eivel, \u010de na njem ne bi vladale opisane neracionalnosti. \u010cetudi odpla\u010duje kredit (odpla\u010dati ga mora \u0161e 595 milijonov evrov), bi lahko deloval s ceno 62 evrov za megavatno uro. \u010ce (ko) termoelektrarn ne bi bilo ve\u010d, druge dr\u017eave ne bi ve\u010d subvencionirale proizvodnje elektri\u010dne energije, zato bi najni\u017eja cena le-te zna\u0161ala od 75 do 98 evrov za megavatno uro. “V Sloveniji bi tako k<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes je v \u0160o\u0161tanju potekala na prvi pogled nenavadna predstavitev. Krovni sindikat v elektroenergetiki, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ter premogovni\u0161ki Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije sta pri Ekonomskem in\u0161titutu za 14 tiso\u010d evrov naro\u010dila analizo, ki bi pokazala, kak\u0161ne stro\u0161ke bi s sabo prinesla ukinitev tako Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj (Te\u0161) kot Premogovnika Velenje (PV). Prvo vpra\u0161anje je bilo, \u010demu sploh analiza. “Po razli\u010dnih osnutkih energetskega koncepta Republike Slovenije je zaznati, da obstaja mo\u017enost prenehanja obratovanja Te\u0161a in posledi\u010dno \u0161e PV \u017ee leta 2030. Javnost smo \u017eeleli opozoriti, kaj to pomeni za na\u0161e denarnice pa tudi za samo zanesljivost oskrbe elektri\u010dne energije v Sloveniji. To je bistvo,” je povedal predsednik krovnega sindikata Branko Sev\u010dnikar. France Kri\u017eani\u010d, ki je \u0161tudijo v imenu in\u0161tituta predstavil, je poudaril, da trg elektri\u010dne energije v Evropi ne deluje po obi\u010dajnem principu ponudbe in povpra\u0161evanja, saj vse dr\u017eave okoli nas subvencionirajo proizvodnjo elektri\u010dne energije. Ne zgolj vetrne, son\u010dne elektrarne, temve\u010d tudi termoelektrarne (primer je CRM-mehanizem, ki velja v Nem\u010diji, pri nas pa je padel v vodo). “Od leta 2010 do 2016 je nem\u0161ka dr\u017eava proizvajalce elektri\u010dne energije subvencionirala s 139 milijardami evrov. \u0160e leta 2011 je Nem\u010dija potro\u0161ila pribli\u017eno toliko elektri\u010dne energije, kot je je proizvedla. Leta 2015 je devet odstotkov svoje kon\u010dne porabe izvozila. To je skoraj \u0161tirikratnik celotne porabe elektri\u010dne energije v Sloveniji,” je bil nazoren Kri\u017eani\u010d. Kri\u017eani\u010d meni, da bi blok 6 na trgu z lahkoto pre\u017eivel, \u010de na njem ne bi vladale opisane neracionalnosti. \u010cetudi odpla\u010duje kredit (odpla\u010dati ga mora \u0161e 595 milijonov evrov), bi lahko deloval s ceno 62 evrov za megavatno uro. \u010ce (ko) termoelektrarn ne bi bilo ve\u010d, druge dr\u017eave ne bi ve\u010d subvencionirale proizvodnje elektri\u010dne energije, zato bi najni\u017eja cena le-te zna\u0161ala od 75 do 98 evrov za megavatno uro. “V Sloveniji bi tako k<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n