Z izpostavljanjem te tematike \u017eeli organizacija opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj pode\u017eelja, kar lahko po njenem prepri\u010danju bistveno pripomore k zmanj\u0161anju strukturnih vzrokov za migracije.<\/p>\n
V zadnjih letih je bil svet pri\u010da izjemno velikemu \u0161tevilu mednarodnih migrantov, v letu 2015 je tako z 244 milijoni doseglo najve\u010d od druge svetovne vojne dalje. Bistveno ve\u010dje je \u0161tevilo notranje razseljenih oseb, in sicer 763 milijonov. Glavna razloga za migracije in razseljevanje sta oboro\u017eeni konflikti in politi\u010dna nestabilnost.<\/p>\n
Konflikti so poleg podnebnih sprememb tudi med razlogi za nara\u0161\u010dajo\u010do lakoto in rev\u0161\u010dino v svetu. To je glavna ugotovitev poro\u010dila o stanju prehranske varnosti za leto 2017. Glede na podatke v poro\u010dilu se je \u0161tevilo la\u010dnih v svetu v zadnjih dveh letih pove\u010dalo s 777 milijonov na 815 milijonov.<\/p>\n
“To pomeni, da je la\u010den vsak deveti zemljan, in to dve leti po sprejemu nove globalne razvojne agende, v kateri smo se dr\u017eave zavzele za odpravo lakote in ekstremne rev\u0161\u010dine do leta 2030,” so pred svetovnim dnevom hrane poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.<\/p>\n
FAO ocenjuje, da 60 odstotkov od 815 milijonov la\u010dnih \u017eivi v dr\u017eavah, ki so prizadete zaradi oboro\u017eenih konfliktov. \u0160tevilni konflikti se odvijajo na pode\u017eelju, uni\u010dujejo kmetijstvo ter prepotrebne naravne vire za osnovno pre\u017eivetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oz. negotovi preskrbi s hrano. Zato ve\u010dina zapusti svoje domove ter se pridru\u017ei \u0161tevilnim migrantom.<\/p>\n
Na slovenskem kmetijskem ministrstvu izpostavljajo, da vlaganje v kmetijstvo in razvoj pode\u017eelja ustvarja bolj\u0161e pogoje za delo in pre\u017eivetje ljudi na pode\u017eelju, \u0161e posebno mladih. Z razvojem pode\u017eelja se ustvarjajo pogoji za bolj\u0161o preskrbo s hrano, ve\u010djo odpornost na krize, socialno varnost, zmanj\u0161anje konfliktov za uporabo naravnih virov ter re\u0161itve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.<\/p>\n
Osrednja prireditev ob obele\u017eevanju svetovnega dne hrane bo na sede\u017eu FAO v Rimu, udele\u017eil pa se je bo tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ki bo pozval mednarodno skupnost k odlo\u010dnej\u0161emu ukrepanju pri odpravi lakote ter rev\u0161\u010dine v svetu.<\/p>\n
Koncept prehranske varnosti je tudi v ospredju slovenske pobude za razglasitev 20. maja za svetovni dan \u010debel v okviru OZN. Slovenija \u017eeli s pobudo svetovni javnosti \u010dim bolj pribli\u017eati pomen \u010debel in drugi opra\u0161evalcev za \u010dlove\u0161tvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in prepre\u010devanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.<\/p>\n
Svetovni dan hrane obenem opozarja, da je pravica do hrane osnovna \u010dlovekova pravica. Obele\u017eevanju se bodo letos prvi\u010d pridru\u017eili ambasadorji FAO za popolno odpravo lakote. Razpravljali bodo o mo\u017enih aktivnostih za odpravo lakote po dolo\u010denih regijah.<\/p>\n
FAO bo obenem izdal publikacijo Na poti proti popolni odpravi lakote (Towards Zero Hunger), kjer so zbrani ukrepi FAO v boju proti lakoti v zadnjih 72 letih.<\/p>\n
Svetovnemu dnevu hrane se je s posebnimi objavami pridru\u017eil tudi dr\u017eavni statisti\u010dni urad. Gospodinjstva so v Sloveniji v letu 2015 tako po podatkih urada namenila za hrano nekaj ve\u010d kot 12 odstotkov vseh porabljenih sredstev.<\/p>\n
Za\u010detki obele\u017eevanja svetovnega dne hrane sicer segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozave\u0161\u010danju o pomenu hrane kot temeljne \u010dlovekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne dru\u017ebe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo la\u010dnih se je v zadnjih dveh letih pove\u010dalo s 777 milijonov na 815 milijonov, kar pomeni, da je la\u010den vsak deveti Zemljan, ocenjuje Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ta je leto\u0161nji 16. oktober, svetovni dan hrane, posvetila odnosu med migracijami in prehransko varnostjo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":309959,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2772],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n