Glavni viri onesna\u017eevanja zraka v Evropi so promet, kmetijstvo, elektrarne, industrija in gospodinjstva. “Kot dru\u017eba ne bi smeli sprejeti cene za onesna\u017eevanje zraka. S pogumnimi odlo\u010ditvami in pametnimi nalo\u017ebami v \u010distej\u0161e promet, energijo in kmetijstvo se lahko spopademo z onesna\u017eevanjem in hkrati izbolj\u0161amo kvaliteto \u017eivljenja,” je ob objavi poro\u010dila ocenil prvi mo\u017e agencije Hans Bruyninckx.<\/p>\n
Po njegovih besedah je spodbudno, da veliko evropskih vlad in \u0161e posebej mest prevzema pobude z ukrepi za izbolj\u0161anje kakovosti zraka, s \u010dimer prispevajo tudi k za\u0161\u010diti zdravja prebivalcev. “\u010cist zrak pripada vsem, tudi ljudem, ki \u017eivijo v mestih,” je poudaril Bruyninckx.<\/p>\n
Leto\u0161nje poro\u010dilo EEA o kakovosti zraka v Evropi predstavlja najnovej\u0161e analize kakovosti zraka, ki slonijo na uradnih podatkih z ve\u010d kot 2500 merilnih postaj po vsej Evropi v letu 2015.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo, da se zahvaljujo\u010d preteklim in aktualnim ukrepom ter tehnolo\u0161kemu razvoju kakovost zraka v Evropi po\u010dasi izbolj\u0161uje. \u0160e vedno pa ima onesna\u017een zraka velik vpliv na zdravje ljudi, pri \u010demer so najbolj \u0161kodljivi PM delci, du\u0161ikov dioksid in ozon v plasti zraka pri tleh oz. prizemni ozon.<\/p>\n
Kot v poro\u010dilu ocenjuje agencija EEA s sede\u017eem v Koebenhavnu, so bile v letu 2014 koncentracije trdnih delcev PM 2,5, to je delcev s premerom 2,5 mikrometra, krive za 428.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih dr\u017eavah, od tega za okoli 399.000 v 28 \u010dlanicah EU.<\/p>\n
Za Slovenijo poro\u010dilo EEA vplivu delcev PM 2,5 pripisuje 1710 prezgodnjih smrti v letu 2014. Glede vpliva prizemnega ozona pa poro\u010dilo Slovenijo uvr\u0161\u010da med pet dr\u017eav z najve\u010d izgubljenimi leti \u017eivljenja na 100.000 prebivalcev. Izra\u010duni ka\u017eejo, da je bil prizemni ozon leta 2014 krivec za 42 izgubljenih let \u017eivljenja na 100.000 prebivalcev Slovenije. Ostale \u0161tiri dr\u017eave z najve\u010d izgubljenimi leti \u017eivljenja zaradi vpliva prizemnega ozona so Gr\u010dija (52 let), Italija (50 let), Malta (43 let) in Hrva\u0161ka (41 let).<\/p>\n
Poro\u010dilo EEA poudarja, da ima slaba kakovost zraka velik gospodarski vpliv, pove\u010duje izdatke za zdravstvo, zni\u017euje produktivnost zaposlenih in \u0161koduje prsti, pridelkom, gozdovom, jezerom in rekam. Tokratno poro\u010dilo poseben poudarek namenja kmetijstvu, ki je pomemben vir onesna\u017eevanja zraka in toplogrednih plinov. Obstaja vrsta mo\u017enih ukrepov za zmanj\u0161anje teh vplivov, ki pa \u0161e morajo biti \u0161ir\u0161e sprejeti in uresni\u010deni, navaja poro\u010dilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dina ljudi, ki \u017eivi v evropskih mestih, je izpostavljena slabi kakovosti zraka. Poro\u010dilo Evropske okoljske agencije (EEA), objavljeno minuli teden, ocenjuje, da so drobni trdni delci v zraku, PM delci, krivi za prezgodnjo smrt ve\u010d kot 400.000 Evropejcev letno. Poro\u010dilo delcem PM 2,5 pripisuje 1710 prezgodnjih smrti v Sloveniji leta 2014.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":304432,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3225,1768,6915,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n