“Debelost otrok na svetovni ravni \u0161e vedno nara\u0161\u010da, na sre\u010do pa smo jo v Evropi, kot ka\u017ee, uspeli zajeziti. A vseeno je tudi v Evropi \u0161e vedno veliko debelih otrok, zato ne morem ravno re\u010di, da smo opravili svoje delo. V Evropi je \u0161e vedno prekomerno hranjen ali debel en od treh otrok, v Sloveniji pa en na pet otrok. Glede na to, da so ti otroci zelo mladi, je ta podatek \u0161e vedno zaskrbljujo\u010d,” je po objavi \u0161tudije, ki so jo nedavno objavili v znanstveni reviji The Lancet, v pogovoru za STA dejala Kovacseva.<\/p>\n
Kot je opozorila, je debelost pri otrocih kompleksen problem, zato se je treba tudi ve\u010dplastno lotiti te\u017eave. “Za rezultate je treba ukrepati na razli\u010dnih podro\u010djih, na razli\u010dnih nivojih in v ukrepanje vklju\u010diti razli\u010dne sektorje. Ni dovolj ukrepati le na enem podro\u010dju, saj s tem ne bomo re\u0161ili te\u017eave,” je opozorila Kovacseva, ki je na to temo predavala v sredo na evropskem sre\u010danju o nenalezljivih kroni\u010dnih boleznih, ki je potekalo v danskem mestu Odense. Tako je po njenih besedah treba v dru\u017eini zagotoviti pogoje, da se bodo otroci primerno prehranjevali in gibali, poleg tega je treba ukrepati pri osebnemu zdravniku, pediatru, v vrtcu ali \u0161oli.<\/p>\n
“Optimalno bi bilo, \u010de bi lahko v ta proces vklju\u010dili tudi urbaniste, da bi lahko zagotovili zeleno, varno okolico v stanovanjskih skupnostih, da bi se lahko otroci \u010dim ve\u010d gibali in igrali na prostem,” je dejala Kovacseva.<\/p>\n
V boj proti debelosti \u0161e pred spo\u010detjem otroka<\/b><\/p>\n
Ukrepati je treba \u010dim prej, najbolje \u0161e pred nose\u010dnostjo, ko par na\u010drtuje otroka. “\u010ce takrat za\u010dne\u0161 zdravo \u017eiveti, lahko star\u0161 \u0161e vedno shuj\u0161a pred nose\u010dnostjo ali pa v \u010dasu nose\u010dnosti,” je dejala in dodala, da ima otrok debelih star\u0161ev kar desetkrat ve\u010djo mo\u017enost za debelost kot otrok star\u0161ev z normalno telesno te\u017eo.<\/p>\n
Vzroki za to so biolo\u0161ki, t. i. genetska sprogramiranost posameznika, kot tudi \u017eivljenjski slog star\u0161ev. “Kar je mama, bo jedel tudi otrok. Te\u017eava pa je tudi velikost obrokov,” opozarja Kovacseva. Po njenih besedah star\u0161i pogosto ne razumejo, da otrok ne potrebuje enako velikega obroka, kot star\u0161. “Ko poka\u017eem star\u0161em, kak\u0161na je zadostna velikost porcije, so za\u010dudeni in povedo, da jim ponavadi dajejo trikrat toliko. Preprosto star\u0161i ne pomislijo, da obstaja omejitev, koliko naj otrok poje, in otroke silijo, da morajo pojesti vse na kro\u017eniku. To je zelo slaba navada,” je dejala.<\/p>\n
Tudi nose\u010dnost je po njenih besedah zelo dober \u010das za spremembo \u017eivljenjskega sloga, saj je \u017eenska v tem obdobju bistveno bolj dojemljiva za spremembe. “V tem obdobju smo najbolj uspe\u0161ni, da kaj dose\u017eemo. Kajti zelo te\u017eko je dose\u010di, da posameznik spremeni \u017eivljenjske navade,” je dejala.<\/p>\n
Po porodu je treba \u017eensko vzpodbujati, da \u010dim dlje doji in \u010dim manj ali celo ni\u010d ne uporablja prilagojenega mleka. “Skozi zgodovino je bila dojen\u010dkova ma\u0161\u010doba nekaj, kar jim je omogo\u010dalo pre\u017eiveti. To je dojen\u010dku pove\u010dalo mo\u017enost, da ne bo zbolel in je bila prednost. Ampak takrat je okolje promoviralo in spodbujalo fizi\u010dno aktivnost. Ko je dojen\u010dek shodil, je lahko mati pustila svojega otroka na vrtu ali dvori\u0161\u010du, kjer se je igral in je skozi to igro tudi izgubil to ma\u0161\u010dobo. A danes ni ve\u010d tako. Okolje se je precej spremenilo, star\u0161i ne upajo pustiti otroka zunaj brez nadzora, okolje tudi bolj promovira uporabo avtomobila kot pa hojo ali kolesarjenje. To je razlog, da otroci ne izgubijo te ma\u0161\u010dobe tako lahko. Dojen\u010dkova ma\u0161\u010doba se prelevi v otro\u0161ko ma\u0161\u010dobo in se ohrani oz. nadaljuje tudi v odraslo dobo,” je opozorila.<\/p>\n
Tudi sicer po njenih besedah zdravo \u017eivljenje danes ni lahko tako z vidika prehrane kot gibanja. “Vse manj mater pripravlja hrano, vse manj jih kuha. Predelana in vnaprej pripravljena hrana pa je praviloma manj zdrava oz. je nezdrava. Sestava predelane hrane je namre\u010d dale\u010d od optimalne. \u010ce \u017eeli\u0161 na hitro pripraviti zdrav obrok, potem nima\u0161 veliko mo\u017enosti. Zaradi \u017eivljenjskega sloga, ki je danes zelo hiter, ho\u010demo vse hitro. To pa ni ravno v prid v boju proti debelosti,” je dejala.<\/p>\n
Debeli otroci imajo ve\u010dje mo\u017enosti za sladkorno bolezen, astmo, visok pritisk in psihi\u010dne bolezni<\/b><\/p>\n
Zelo zgovoren dokaz razse\u017enosti problema otro\u0161ke debelosti je pojavnost sladkorne bolezni tipa dva med otroci, ki je sicer praviloma starostna sladkorna bolezen. Otrok s preveliko telesno te\u017eo ima \u0161tirikrat ve\u010djo verjetnost, da bo zbolel za sladkorno boleznijo tipa dva, kot pa otrok z normalno te\u017eo.<\/p>\n
Obstaja tudi povezava med debelostjo otrok in astmo. Debeli otroci imajo kar 23-odstotkov ve\u010d mo\u017enosti za astmo, kot njihovi vrstniki normalne te\u017ee. Pri debelih otrocih opa\u017eamo tudi visok pritisk.<\/p>\n
Zaradi debelosti pa so ti otroci pogosto tudi \u017ertve stigme, zbadanja in zasmehovanja sovrstnikov. “To lahko vodi k depresiji, slab\u0161emu rezultatu v \u0161oli, saj izgubijo motivacijo. Tako debelost ne nosi le zdravstvenih posledic, ampak ima tudi resen vpliv na akademsko uspe\u0161nost otroka,” je opozorila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Otroci debelih star\u0161ev imajo desetkrat ve\u010djo mo\u017enost, da bodo tudi sami debeli. Pri tem imajo vlogo tako genetski kot okoljski dejavniki, opozarja predstavnica evropskega projekta Skupna pobuda za prehrano in telesno aktivnost (Janpa) Viktoria Kovacs. Da bi prepre\u010dili debelost otrok, je tako treba vplivati na star\u0161e, najbolj\u0161e \u0161e pred zanositvijo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":310118,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[8721,1538,1595,1701],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n