Redne volitve bi morale biti jeseni prihodnje leto, a je razpad velike koalicije med socialdemokrati (SP\u00d6) in \u00d6VP privedel do pred\u010dasnih volitev.<\/p>\n
Osrednje teme predvolilne kampanje so bile begunci, integracija in gospodarstvo. Tik pred volitvami je dogajanje zasen\u010dila afera Facebook z la\u017enimi profili, ki naj bi nastali v vrstah socialdemokratov, a je vodstvo stranke odlo\u010dno zanikalo, da bi bili kakorkoli vpleteni v afero.<\/p>\n
Po razkritju afere je \u00d6VP v zadnjih javnomnenjskih raziskavah utrdila svoje vodstvo in napovedujejo ji, da bo na volitvah dobila okoli 33 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je s 27 odstotki podpore uvr\u0161\u010da SP\u00d6. Svobodnjaki naj bi dobili pribli\u017eno 25 odstotkov glasov, stranka Neos pet odstotkov, Zeleni in Lista Pilz pa okoli \u0161tiri odstotke.<\/p>\n
Ve\u010dina meni, da je najbolj verjetna koalicije \u00d6VP in FP\u00d6 s Kurzem kot kanclerjem, sploh \u010de bo \u00d6VP postala najmo\u010dnej\u0161a stranka v nationalratu.<\/p>\n
Svobodnjaki so \u017ee bili v avstrijski vladi, in sicer leta 2000, ko je stranko vodil razvpiti J\u00f6rg Haider. Zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi je EU proti Avstriji tedaj uvedla sankcije, ostro so protestirali tudi v Izraelu. Tokrat tak\u0161en protest zaradi vstopa FP\u00d6 v vlado ni verjeten, po eni strani zaradi tega, ker je stranka nekoliko omilila svoja stali\u0161\u010da, in predvsem ker so po vsej Evropi kot gobe po de\u017eju nastale \u0161tevilne podobne populisti\u010dne stranke; nekatere so celo na oblasti.<\/p>\n
Najmanj verjetno naj bi bilo po mnenju poznavalcev nadaljevanje sedanje koalicije med SP\u00d6 in \u00d6VP, ne glede na to, ali bi kanclerki polo\u017eaj zasedel Kern ali Kurz. Nekaj mo\u017enosti ima tudi koalicija med SP\u00d6 in FP\u00d6, \u010deprav Kern ne velja za zagovornika tovrstne koalicije. Mo\u017ena je tudi tristrankarska koalicije med \u00d6VP, Zelenimi in Neosom ali SP\u00d6, Zelenimi in Neosom.<\/p>\n
Za vstop v 183-\u010dlanski nationalrat se sicer poteguje rekordnih 16 strank, \u010deprav nekatere od njih ne bodo nastopale na zvezni ravni, ampak samo v posameznih de\u017eelah. Za vstop v parlament mora stranka prese\u010di \u0161tiriodstotni volilni prag.<\/p>\n
Volilno pravico imajo avstrijski dr\u017eavljani, ki so na dan volitev starej\u0161i od 16 let. Po zadnjih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je volilnih upravi\u010dencev 16,4 milijona. Volilna udele\u017eba na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je bila 74,9-odstotna.<\/p>\n
Voli\u0161\u010da bodo odprta razli\u010dno, saj se ob\u010dine lahko svobodno odlo\u010dajo o \u010dasu odprtja in zaprtja voli\u0161\u010d. Prva voli\u0161\u010da so bila tako odprta ob 6. uri, zadnja se bodo zaprla ob 17. uri. Kmalu zatem naj bi objavili prve volilne projekcije. Objava prvih uradnih rezultatov je predvidena za okoli 19.30, kon\u010dne uradne rezultate bodo objavili v \u010detrtek, 19. oktobra, ko bodo pre\u0161teli \u0161e glasovnice, prispele po po\u0161ti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Avstriji potekajo pred\u010dasne parlamentarne volitve, na katerih se zmaga in kanclerski polo\u017eaj obeta ljudski stranki (\u00d6VP) oziroma njenemu vodji, 31-letnemu Sebastianu Kurzu. S tem bi postal najmlaj\u0161i voditelj v Evropi, obeta pa se tudi mo\u017enost vrnitve skrajno desnih svobodnjakov (FP\u00d6) v vlado.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":310205,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,6370],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n