Evropska komisija je v poro\u010dilu o razvoju trga dela in pla\u010d za leto 2017, ki ga je objavila ta teden, zapisala, da je bilo v letih 2016 in 2017 ob gospodarski rasti zni\u017eanje brezposelnosti ve\u010dje, kot je bilo pri\u010dakovati, in se je stopnja brezposelnosti zni\u017eala v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah.<\/p>\n
Kljub temu pa je v ve\u010dini dr\u017eav EU \u0161e velik dele\u017e neizkori\u0161\u010dene delovne sile, in sicer ob upo\u0161tevanju tudi oseb, ki neprostovoljno delajo skraj\u0161ani delovni \u010das, in brezposelnih, ki so prenehali iskati delo. Za njihovo hitrej\u0161o vrnitev k delu bodo potrebne u\u010dinkovite in inovativne politike zaposlovanja, priporo\u010da komisija.<\/p>\n
V letu 2016 se je krepko izbolj\u0161ala stopnja zaposlitve brezposelnih, tudi dolgotrajno brezposelnih. Komisija velik napredek pri tem ugotavlja tudi v dr\u017eavah, ki jih je kriza mo\u010dno prizadela, in sicer zaradi sprejetih reform trga dela.<\/p>\n
Od druge polovice lanskega leta se je \u0161tevilo prostih delovnih mest pove\u010devalo hitreje, kot je padala stopnja brezposelnosti, kar lahko ka\u017ee na to, da se v nekaterih dr\u017eavah brezposelnost \u017ee pribli\u017euje strukturni ravni.<\/p>\n
V zadnjem desetletju se je sicer znatno pove\u010dalo \u0161tevilo netipi\u010dnih oblik zaposlitev, s katerimi se lahko delodajalci hitreje prilagajajo gospodarskim pogojem. Tovrstno delo za mnoge posameznike predstavlja mo\u017enost za pridobivanje novih ve\u0161\u010din in la\u017ee uravnote\u017eevanje dela in prostega \u010dasa, na drugi pa lahko vodi v segmentacijo trga dela, saj so za\u010dasno zaposleni in samozaposleni slab\u0161e za\u0161\u010diteni. Na tak\u0161nem trgu dela pa je manj vlaganj v \u010dlove\u0161ki kapital, produktivnost raste po\u010dasneje in pla\u010dila so ni\u017eja, ugotavlja komisija.<\/p>\n
Rast pla\u010d v splo\u0161nem ostaja skromna; v obmo\u010dju z evrom so se pla\u010de lani pove\u010dale za 1,2 odstotka, kar je podobna rast kot leto prej. Rast pla\u010d zavira ve\u010d dejavnikov, med drugim nizka rast produktivnosti, nizka pri\u010dakovanja glede inflacije in neizkori\u0161\u010denost delovne sile.<\/p>\n
Komisija ugotavlja, da so se dr\u017eave pri reformah od ukrepov, ki so bili odziv na krizo, preusmerile v odziv na dolgoro\u010dne strukturne izzive, kot so nove oblike dela in u\u010dinkovito socialno varstvo za bolj raznoliko delovno silo. Za nadaljevanje strukturnih reform je potrebna \u0161iroka podpora ljudi, zato komisija poudarja pomen u\u010dinkovitega socialnega dialoga.<\/p>\n
Evropska komisije je v okviru evropskega stebra socialnih pravic predstavila zakonodajni predlog za bolj\u0161e usklajevanje poklicnega in zasebnega \u017eivljenja zaposlenih star\u0161ev in oskrbovalcev. Poleg tega je za\u010dela posvetovanja s socialnimi partnerji o posodobitvi predpisov o pogodbah o zaposlitvi in dostopu do socialne za\u0161\u010dite za vse. “Ko bodo te pobude sprejete, bi lahko dale odgovor na izzive, opredeljene v leto\u0161njem poro\u010dilu o razvoju trga dela in pla\u010d v Evropi, kot sta segmentacija trga dela in pomanjkanje za\u0161\u010dite delavcev v netipi\u010dnih oblikah zaposlitve,” menijo v komisiji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gibanja na trgu dela v EU so pozitivna, ugotavlja Evropska komisija. Zaposlenost je presegla predkrizno raven, tudi stopnja brezposelnosti se pribli\u017euje tisti pred recesijo, brezposelni la\u017ee najdejo zaposlitev. Na drugi strani pa se je v zadnjem desetletju znatno pove\u010dalo \u0161tevilo netipi\u010dnih oblik zaposlitev.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":283592,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2438,1768,1910,8868,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n