Na\u010drt v desetih to\u010dkah med drugim zavra\u010da shemo o porazdelitvi 160.000 beguncev po dr\u017eavah \u010dlanicah EU, dogovorjeno septembra lani. Nasprotno predlaga vrsto ukrepov na prostovoljni ravni ter govori o “schengnu 2.0” s krepitvijo za\u0161\u010dite meja EU in re\u0161evanjem begunske krize ne v Evropi, ampak zunaj nje, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. “\u010ce neka dr\u017eava ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, bi morala prositi za pomo\u010d ali druge dr\u017eave \u010dlanice ali pa Evropsko agencijo za varovanje meja Frontex,” med drugim na svoji spletni strani poudarja mad\u017earska vlada, kar o\u010ditno leti na Gr\u010dijo. Orban je bil lani tar\u010da ostrih kritik zaradi svoje nepripravljenosti, da sprejme vsaj nek manj\u0161i dele\u017e beguncev, in odlo\u010ditve, da meje dr\u017eave za\u0161\u010diti z bode\u010do \u017eico, a s\u010dasoma je ta kritika, vsaj s strani vodilnih politikov drugih evropskih dr\u017eav, v veliki meri potihnila. Mad\u017earsko je sicer lani pre\u010dkalo okoli 400.000 migrantov in beguncev, preden je Orbanova vlada jeseni zgradila omenjeno ograjo. Poleg tega so na Mad\u017earskem takrat sprejeli stro\u017ejo zakonodajo, s katero sta nezakonito pre\u010dkanje meje in po\u0161kodovanje mejne ograje postala kaznivo dejanje z zagro\u017eeno zaporno kaznijo. Kakih 2200 ljudi je bilo doslej obsojenih po tej novi zakonodaji, v veliki ve\u010dini pa jih je kot kazen doletel izgon iz dr\u017eave. Februarja je Orban napovedal razpis referenduma o obveznih kvotah za relokacijo beguncev v EU in Bruslju o\u010dital, da nima nobene pravice spreminjati “kulturne in verske identitete Evrope”. Referendum naj bi potekal v drugi polovici tega leta. Mad\u017earski premier naj bi se sicer v kratkem sre\u010dal z nekdanjim nem\u0161kim kanclerjem Helmutom Kohlom. Slednji je pred sre\u010danjem spisal kolumno, v kateri izra\u017ea zaskrbljenost zaradi velikega \u0161tevila ljudi, ki prihajajo v Evropo, in poudarja, da Evropa ne more biti dom milijonom beguncev. Opozarja celo, da sta morda na kocki mir in svoboda EU. Kot pi\u0161e v sestavku, ki bo iz\u0161el v nedeljski izdaji \u010dasnika Tagesspiegel, trenutna begunska politika EU ne bo zm<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na\u010drt v desetih to\u010dkah med drugim zavra\u010da shemo o porazdelitvi 160.000 beguncev po dr\u017eavah \u010dlanicah EU, dogovorjeno septembra lani. Nasprotno predlaga vrsto ukrepov na prostovoljni ravni ter govori o “schengnu 2.0” s krepitvijo za\u0161\u010dite meja EU in re\u0161evanjem begunske krize ne v Evropi, ampak zunaj nje, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. “\u010ce neka dr\u017eava ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, bi morala prositi za pomo\u010d ali druge dr\u017eave \u010dlanice ali pa Evropsko agencijo za varovanje meja Frontex,” med drugim na svoji spletni strani poudarja mad\u017earska vlada, kar o\u010ditno leti na Gr\u010dijo. Orban je bil lani tar\u010da ostrih kritik zaradi svoje nepripravljenosti, da sprejme vsaj nek manj\u0161i dele\u017e beguncev, in odlo\u010ditve, da meje dr\u017eave za\u0161\u010diti z bode\u010do \u017eico, a s\u010dasoma je ta kritika, vsaj s strani vodilnih politikov drugih evropskih dr\u017eav, v veliki meri potihnila. Mad\u017earsko je sicer lani pre\u010dkalo okoli 400.000 migrantov in beguncev, preden je Orbanova vlada jeseni zgradila omenjeno ograjo. Poleg tega so na Mad\u017earskem takrat sprejeli stro\u017ejo zakonodajo, s katero sta nezakonito pre\u010dkanje meje in po\u0161kodovanje mejne ograje postala kaznivo dejanje z zagro\u017eeno zaporno kaznijo. Kakih 2200 ljudi je bilo doslej obsojenih po tej novi zakonodaji, v veliki ve\u010dini pa jih je kot kazen doletel izgon iz dr\u017eave. Februarja je Orban napovedal razpis referenduma o obveznih kvotah za relokacijo beguncev v EU in Bruslju o\u010dital, da nima nobene pravice spreminjati “kulturne in verske identitete Evrope”. Referendum naj bi potekal v drugi polovici tega leta. Mad\u017earski premier naj bi se sicer v kratkem sre\u010dal z nekdanjim nem\u0161kim kanclerjem Helmutom Kohlom. Slednji je pred sre\u010danjem spisal kolumno, v kateri izra\u017ea zaskrbljenost zaradi velikega \u0161tevila ljudi, ki prihajajo v Evropo, in poudarja, da Evropa ne more biti dom milijonom beguncev. Opozarja celo, da sta morda na kocki mir in svoboda EU. Kot pi\u0161e v sestavku, ki bo iz\u0161el v nedeljski izdaji \u010dasnika Tagesspiegel, trenutna begunska politika EU ne bo zm<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n