Mufti Ned\u017ead Grabus je uvodoma dejal, da je bila omenjena d\u017eamija dale\u010d od sredi\u0161\u010da, Islamska skupnost v Sloveniji pa je renesanso do\u017eivela \u0161ele po osamosvojitvi dr\u017eave. Po njegovih besedah so bili “muslimani v Sloveniji do takrat privesek Zagreba”. Po osamosvojitvi je islamska skupnost med drugim uredila pravni polo\u017eaj in uresni\u010dila infrastrukturne projekte. Grabus je pojasnil, da razmi\u0161ljajo o odprtju ustanove za izvajanje gimnazijskega programa s poudarkom na jezikih, v katerih sta se razvijala islam in islamska kultura. “Samo izobra\u017eevanje v slovenskem jeziku lahko dolgoro\u010dno integrira islamsko skupnost v slovenski kulturni prostor,” je \u0161e ocenil Grabus.<\/p>\n
Ljubljanski pomo\u017eni \u0161kof Anton Jamnik je podobno kot Grabus izpostavil dobro sodelovanje med skupnostma ter pomen pogovora in poslu\u0161anja. Grabusa med drugim veseli, da je urad za verske skupnosti ume\u0161\u010den pod ministrstvo za kulturo in ne pod notranje ministrstvo, kot je obi\u010dajna praksa v \u0161tevilnih dr\u017eavah.<\/p>\n
Akademik s fakultete za islamske vede v Sarajevu Enes Kari\u0107 je uvodoma opozoril, da je dialog moralna naloga islamskih akademikov, “\u0161e posebej v \u010dasih, ko se pojavlja radikalizem, ki ga je med muslimani veliko. Na profesorjih teologije je posebna odgovornost, muslimane morajo spoznati s prvinami sekularne dru\u017ebe”.<\/p>\n
Podobno je tudi minister za kulturo Tone Per\u0161ak, ki je konferenci podelil \u010dasno pokroviteljstvo, poudaril, da “\u010de ne bo dialoga, bo to vodilo v nadaljnje nestrpnosti.” Slovenija je po ministrovih besedah na dobri poti, saj smo doslej bele\u017eili visoko stopnjo strpnosti.<\/p>\n
Kot sta \u0161e ugotovila Kari\u0107 in Per\u0161ak, sta oba potomca avstro-ogrskih vojakov, ki so se borili na so\u0161ki fronti. Zanimivo je tudi, da sta oba pripovedovanja svojih dedkov o dogajanju na fronti zbrala v romanih.<\/p>\n
Uvodnim nagovorom bo sledilo pet panelov. Razpravljali bodo o dru\u017ebeno-religijskih vpra\u0161anjih 20. stoletja, religiji in identiteti, politi\u010dnih in dru\u017ebenih vidikih religije ter medreligijskem in medkulturnem dialogu. Na pozno popoldanski razpravi o islamu v Sloveniji in Evropi pa bosta poleg Grabusa in Kari\u0107a sodelovala \u0161e Ale\u0161 \u010crni\u010d z ljubljanske fakultete za dru\u017ebene vede s prispevkom o islamu kot gro\u017enji kr\u0161\u010danski Evropi ter urednik Ali \u017derdin s prispevkom o slovenskem javnem mnenju o islamu.<\/p>\n
V \u010detrtek za udele\u017eence konference pripravljajo \u0161e ogled Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Konferenco je priredila Islamska skupnost v Sloveniji v sodelovanju s Kulturno-izobra\u017eevalnim zavodom Averroes.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Medverski dialog je klju\u010den v sodobnem \u010dasu, Slovenija pa je primer dobre prakse, so bili osrednji poudarki nagovorov ob za\u010detku znanstvene konference z naslovom Stoletje Islamske skupnosti v Sloveniji. Prav letos mineva stoletnica d\u017eamije v Logu pod Mangartom, v kateri so med prvo svetovno vojno vojaki islamske veroizpovedi opravljali bogoslu\u017eja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":314231,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8756,1571,1633,6282,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n