Pri organizaciji posvetu z naslovom Razmi\u0161ljanja o vpra\u0161anjih ob iztekanju \u017eivljenja je sodelovala tudi varuhinja \u010dlovekovih pravic, ki je dejala, da je ideja o posvetu nastala pred dvema letoma in da gre za ob\u010dutljivo podro\u010dje. Meni, da veliko ljudi ne pozna dolo\u010dil iz zakona o pacientovih pravicah in je prav, da o tem spregovorimo. “Veselim se odstiranja \u0161tevilnih tan\u010dic med \u017eivljenjem in smrtjo,” je \u0161e dodala Nussdorferjeva.<\/p>\n
Na posvetu so humanisti\u010dno-pravni vidik paliativne oskrbe in evtanazije predstavili Damjan Koro\u0161ec in Viktorija \u017dnidar\u0161i\u010d Skubic z ljubljanske pravne fakultete, Anton Mlinar z Univerze na Primorskem in Borut O\u0161laj s filozofske fakultete v Ljubljani.<\/p>\n
Koro\u0161ec, ki se je predstavil kot strokovnjak za dr\u017eavno represijo, je poudaril, da pravo zadeva \u010dlovekovo \u017eivljenje od rojstva naprej, z izjemo 121. \u010dlena kazenskega zakonika, ki govori o nedovoljenem posegu v nose\u010dnost. Slovensko kazensko pravo pri usmrtitvenih deliktih izhaja iz kategori\u010dne enakovrednosti vseh \u017eivljenj. Kot je dejal Koro\u0161ec so proti kazenskemu pravu tako tudi vsake oblike privilegiranih ubojev zgolj na podlagi osebnih okoli\u0161\u010din posameznika, kamor uvr\u0161\u010damo tudi zdravstveno stanje in morebiten uboj iz usmiljenja.<\/p>\n
Tudi privolitev bolnika v evtanazijo, ki kot izraz ne obstaja v slovenskem pravu, ne vpliva na delikt oz. neskladnost s pravom. Po zakonu pa obstaja mo\u017enost opustitvenega uboja, ko bolnik zavrne kakr\u0161no koli zdravstveno oskrbo, je dodal Koro\u0161ec.<\/p>\n
Skubi\u010deva se je medtem spra\u0161evala, kaj storiti v primeru ko upo\u0161tevanje osebne svobode vsebuje nizko stopnjo dobrobiti za pacienta ali pa je za pacienta celo \u0161kodljivo. Lo\u010duje med zavrnitvijo zdravljenja in vnaprej\u0161njega izra\u017eanja volje pacienta, kamor uvr\u0161\u010damo dolo\u010ditev zdravstvenega poobla\u0161\u010denca, izklju\u010ditev svojcev pri odlo\u010danju o zdravstveni oskrbi in zapis zdravstvene oporoke. Kot je dodala je evtanazija \u017ee legalna na Nizozemskem, v Belgiji, \u0160vici, Kanadi in v nekaterih ameri\u0161kih zveznih dr\u017eavah.<\/p>\n
Sicer pa v zdravstvu \u017ee ostajajo razli\u010dni postopki, ki pacientom pomagajo pri trpljenju v predsmrtnem obdobju. Tak\u0161ni postopki lahko privedejo tudi do kraj\u0161ega \u017eivljenja, je izpostavila Skubi\u010deva. Za njo je paliativna oskrba, ki prav tako ni pravno urejena, opustitev nesmiselnega zdravljenja, evtanazija pa aktivno ravnanje zdravnika. Predstavila je tako stali\u0161\u010da zagovornikov kot nasprotnikov evtanazije ter dodala, da pravica do smrti ne obstaja, o \u010demer se je izreklo tudi evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice.<\/p>\n
Mlinar je na posvetu predstavil pojmovanje smrti v zahodni kulturi in evtanazije. Predstavil je zgodovinski pregled od antike do danes, pri \u010demer je poudaril, da je leta 1970 pri\u0161lo do pove\u010danja evtanazijskih zdru\u017eenj. Evtanazija je tako po njegovem mnenju postala del politi\u010dnih razprav, evtanazija pa je na koncu kulturno vpra\u0161anje. Kot poglavitni razlog za njihov pozen razmah je Mlinar navedel dogajanja za \u010dasa druge svetovne vojne, ko so bili v povojnih n\u00fcrnber\u0161kih procesih za svoja grozodejstva povezana z evtanazijo obsojeni tudi nekateri zdravniki.<\/p>\n
Profesor O\u0161laj iz ljubljanske filozofske fakultete se je v svojem govoru osredoto\u010dil na \u010dlovekovo dostojanstvo, ki ga razume o\u017eje ali \u0161ir\u0161e. Meni, da je smrt biolo\u0161ko dejstvo in je zato pravica do smrti nesmiselna ter ne more postati del pravnega reda. Pravica do smrti bi namre\u010d imela posledice za tiste, ki bi bili dol\u017eni smrt izvr\u0161iti. \u010ce bi bila \u017eelja osebe po smrti za drugo osebo zavezujo\u010da, bi to izni\u010dilo dostojanstvo slednjega, je dejal O\u0161laj, ki se sicer zavzema za celovito sistemsko re\u0161itev pomo\u010di neozdravljivo bolnim.<\/p>\n
V drugem delu posveta so se zvrstili strokovnjaki s podro\u010dja medicine, sledila pa bo razprava in zaklju\u010dki posveta. Prav tako bo po posvetu iz\u0161el zbornik, v katerem bodo zapisana razmi\u0161ljanja vseh predavateljev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V dr\u017eavnem svetu je danes potekal posvet o paliativni oskrbi in evtanaziji, na katerem so svoja razmi\u0161ljanja predstavili predavatelji s humanisti\u010dnega, pravnega in medicinskega podro\u010dja. Sodelujo\u010de je nagovorila tudi varuhinja \u010dlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je dejala, da razprava o vpra\u0161anjih ob iztekanju \u017eivljenja odpira nove vidike.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":314770,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[6359,1595,5337],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n