V raziskavi Evropske fundacije za izbolj\u0161anje \u017eivljenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2015, ki so jo prej\u0161nji teden predstavili na javni tribuni ministrstva za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti v Ljubljani, je v povpre\u010dju v EU 26 odstotkov mo\u0161kih delavcev in 30 odstotkov delavk odgovorilo, da trenutne slu\u017ebe ne bo moglo opravljati do 60. leta starosti.<\/p>\n
V Sloveniji je ta dele\u017e vi\u0161ji, 52-odstotni dele\u017e slovenskih delavk je bil v raziskavi celo najvi\u0161ji izmerjeni dele\u017e.<\/p>\n
Najni\u017eje dele\u017ee pa so zabele\u017eili na Portugalskem, kjer je tako odgovorilo 14 odstotkov mo\u0161kih ter med 15 in 20 odstotki \u017eensk.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, do katere starosti si \u017eelijo delati, je v povpre\u010dju v EU okoli petina zaposlenih spontano odgovorila, da si \u017eelijo delati \u010dim dlje, kolikor bo mogo\u010de. Tak\u0161en odgovor je bil v povpre\u010dju pogostej\u0161i pri samozaposlenih (tako je odgovorilo 28 odstotkov samozaposlenih in 17 odstotkov zaposlenih).<\/p>\n
Odgovori se sicer med dr\u017eavami precej razlikujejo. Da bi \u017eelelo delati \u010dim dlje, kolikor bo mogo\u010de, je odgovorilo tri odstotke \u017eensk in pet odstotkov mo\u0161kih na Malti ter ve\u010d kot 40 odstotkov mo\u0161kih v Estoniji in Latviji. V Sloveniji je tak odgovor podalo med 10 in 15 odstotki mo\u0161kih in \u017eensk.<\/p>\n
Odgovori tistih, ki so navajali konkretno starost, do katere \u017eelijo delati, so se po dr\u017eavah gibali od povpre\u010dnih 57 let v Sloveniji in na Cipru do 63 let na \u0160vedskem, 64 na Danskem in 65 na Norve\u0161kem. Primerjava teh odgovorov s uzakonjeno starostno mejo za upokojitev v posameznih dr\u017eavah pa poka\u017ee, da \u017eelijo v povpre\u010dju posamezniki delati manj, kot to dolo\u010da upokojitvena shema v posamezni dr\u017eavi, so \u0161e ugotovili v raziskavi.<\/p>\n
V njej so med drugim zapisali tudi, da je ekonomska kriza, ki se je za\u010dela pred desetletjem, spodbudila reforme pokojninskega sistema in iskanje re\u0161itev, kako financirati pokojnine. Te so poudarjale predvsem potrebo po dalj\u0161i delovni aktivnosti, reforme pa so med drugim vklju\u010devale zvi\u0161evanje starosti ob upokojitvi, uvajanje fleksibilnih upokojitvenih shem, zaostrovanje kriterijev za pridobitev polne pokojnine in zmanj\u0161anje mo\u017enosti pred\u010dasne upokojitve.<\/p>\n
Ob tem je potreben tudi razmislek, kak\u0161ne u\u010dinke ima lahko podalj\u0161anje delovne aktivnosti na posameznike in na dru\u017ebo, pri \u010demer je klju\u010dno tudi vpra\u0161anje zdravja in po\u010dutja zaposlenih, so \u0161e navedli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po raziskavi o delovnih razmerah fundacije Eurofound pribli\u017eno polovica zaposlenih \u017eensk v Sloveniji ocenjuje, da trenutne slu\u017ebe ne bodo mogle opravljati do 60. leta, med mo\u0161kimi je ta dele\u017e 35 odstotkov. Povpre\u010dje v EU je med 25 in 30 odstotki, ka\u017ee raziskava, ki so jo predstavili na javni tribuni o varnosti in zdravju pri delu prej\u0161nji teden.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":316289,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6651,6513,1538,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n