Brezno Hudi Vr\u0161i\u010d so odkrili in do globine 620 metrov raziskali italijanski jamarji okrog leta 1990. Spodnjih 385 metrov tvori popolna vertikala, imenovana Zlatorog.<\/p>\n
Ekipa borovni\u0161kih jamarjev je nato leta 2003 opravila prvi spust v brezno in v globini 200 metrov nad vertikalo Zlatorog na\u0161la nov prehod, ki jih je v 14 letih in z okrog 60 odpravami v brezno pripeljal s prvotnih 620 metrov globine do dana\u0161njih 1026 metrov in s prvotnih 737 metrov dol\u017eine do dana\u0161njih 4525 metrov.<\/p>\n
Za odkritje, ki je pred dnevi pripeljalo v globino ve\u010d kot 1000 metrov, so poskrbeli Ana Makovec, Ta\u0161a Iler\u0161i\u010d in in Mitja Mr\u0161ek iz Jamarskega kluba Borovnica ter Ale\u0161 \u0160trukelj iz Jamarskega kluba Rakek in njihova italijanska jamarska kolega Roberto Antonini in Alberto Dal Maso. Odprava je potekala med 27. in 31. oktobrom letos.<\/p>\n
“Jamski sistem Hudi Vr\u0161i\u010d skoraj zagotovo obeta povezavo s sistemom \u010crnelskega brezna, kar bi pomenilo okrog 18 kilometrov rovov in globino pribli\u017eno 1400 metrov celotnega sistema,” je za STA povedal vodja odprave Mitja Mr\u0161ek in dodal, da lahko to dose\u017eejo \u017ee z naslednjo ekspedicijo.<\/p>\n
Ekspedicijam so se v vseh teh letih ob\u010dasno pridru\u017eevali tudi jamarji iz drugih slovenskih dru\u0161tev in tujine. Ve\u010dina zaslug za preboj v Hudem Vr\u0161i\u010du pa gre vztrajnosti in usposobljenosti jamarske trojke, ki jo sestavljajo jamarji Ana Makovec, Ale\u0161 \u0160trukelj in Mitja Mr\u0161ek kot vodja.<\/p>\n
Njihov dose\u017eek po pojasnilih Jamarskega kluba Borovnica predstavlja izjemno spodbudo za nadaljnje raziskave in velik korak k uresni\u010ditvi kon\u010dnega cilja, formiranja Rombonskega jamskega sistema z okrog 1700 metri globine in ve\u010d deset kilometrov dol\u017eine rovov.<\/p>\n
Kaninsko-Rombonski gorski masiv v Julijskih Alpah, nad Bovcem in dolino reke So\u010de, je namre\u010d eno redkih obmo\u010dij na zemeljski obli, kjer debelina skladov karbonatnih kamnin omogo\u010da nastanek jam in brezen globine tudi 2000 metrov. Na zahodnem delu masiva se raztezajo Kaninski podi, na vzhodnem pa Rombonski podi.<\/p>\n
V Jamarskem klubu Borovnica so se \u017ee leta 2000 odlo\u010dili, da se bodo lotili ponovnih raziskav velikih jam na Rombonskih podih, kjer zaradi dolgih dostopov na goro prakti\u010dno ni bilo jamarske aktivnosti.<\/p>\n
Tako so v obdobju med letoma 2001 in 2004 izpeljali ve\u010d ekspedicij v \u017ee takrat najgloblje slovensko brezno, imenovano \u010cehi 2, ki so ga 10 let prej do globine 1370 metrov raziskali italijanski jamarji.<\/p>\n
Borovni\u0161ki ekipi so se pridru\u017eili vrhunski jamarji iz ve\u010d slovenskih jamarskih dru\u0161tev, pokroviteljstvo je prevzela Jamarska zveza Slovenije in pomagala z delom potrebne opreme.<\/p>\n
Skupna dol\u017eina raziskanih rovov je narasla na 5536 metrov, globina pa na 1505 metrov, kar je jamo uvrstilo na \u0161esto mesto svetovne globinske lestvice, \u0161e vedno je tudi dale\u010d najgloblja slovenska jama. Seznam najglobljih in najdalj\u0161ih slovenskih jam je dosegljiv na spletem naslovu goo.gl\/LAEQr9.<\/p>\n
Nadaljevanje tega uspeha je bila ideja in \u017eelja, da se dve dolgi in globoki jami, to sta \u010cehi 2 in \u010crnelski jamski sistem, pove\u017ee s tretjo ve\u010djo jamo na tem obmo\u010dju, ki pa ima vi\u0161ji vhod, to je brezno Hudi vr\u0161i\u010d. S tem bi izkoristili globinski potencial Rombonskega masiva, ki zna\u0161a pribli\u017eno 1700 metrov globine.<\/p>\n
Ta ve\u010dletni projekt povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem so poimenovali Slovenian Deepest Cave – Rombon Cave System.<\/p>\n
Raziskovanje visokogorskih jam je ekstremna \u0161portna dejavnost, ki zahteva vrhunsko telesno in psihi\u010dno pripravljenost jamarjev ter obvladovanje tehnik gorni\u0161tva, alpinizma in klasi\u010dnega jamarstva.<\/p>\n
Zahteva ve\u010d ur trajajo\u010d vzpon na ve\u010d kot 2000 metrov visoko goro s te\u017ekimi nahrbtniki opreme, nato spust v brezno, ve\u010ddnevno raziskovanje in geodetske meritve podzemeljskega sveta v stoodstotni vlagi, temperaturah okrog ledi\u0161\u010da in popolni temi, popolni ti\u0161ini ali pa oglu\u0161ujo\u010dem bobnenju slapov v podzemeljskih kanjonih.<\/p>\n
Visokogorski jamarji se morajo nato ob koncu dela v podzemlju po vrveh povzpeti tiso\u010d in ve\u010d metrov nazaj na povr\u0161je, za zaklju\u010dek pa \u0161e varno sestopiti z gore v vsakr\u0161nih vremenskih razmerah. Obi\u010dajna ekspedicija v visokogorsko jamo, odvisno od globine, tako zahteva tri do pet dni aktivnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ekipa jamarjev pod vodstvom Jamarskega kluba Borovnica je na obmo\u010dju Rombona odkrila nov prehod v breznu Hudi Vr\u0161i\u010d, s katerim se je globina te jame pove\u010dala na ve\u010d kot 1000 metrov. Dose\u017eek je plod ve\u010dletnega projekta povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":317280,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[3694,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n