Ponudba lokalno pridelanih \u017eivil in predvsem njihova kakovost je v Sloveniji na zavidljivi ravni. Slovenski kro\u017enik bi zato lahko bil \u017ee danes dober, dejansko pa nas do tega cilja lo\u010di \u0161e precej korakov, je na gostinsko \u017eivilski borzi v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ta teden izpostavil etnolog Janez Bogataj. Bogataj je pred predstavniki \u017eivilske in gostinsko-turisti\u010dne panoge spregovoril na temo Danes dober, jutri bolj\u0161i slovenski kro\u017enik. “Slovensko kro\u017enik bi \u017ee danes lahko bil dober, a do jutri\u0161njega je \u0161e dale\u010d,” je poudaril v svojem nagovoru. Do kakovosti slovenskih \u017eivil smo ve\u010dkrat kriti\u010dni, vendar pogosto neupravi\u010deno. “Prihaja do kak\u0161nih problemati\u010dnih obdobij ali dejanj, generalno gledano pa – tudi \u010de upo\u0161tevam mnenja nekaterih tujih strokovnjakov, ki prihajajo v na\u0161 prostor – je situacija mnogo bolj\u0161a,” je povedal. V Sloveniji “\u0161e vedno imamo okuse”, je poudaril Bogataj in spomnil na znameniti stavek Valentina Vodnika: “In zakaj nam je nos ravno nad usti?” Drugod po razvitem svetu bi morali ta stavek spremeniti v misel, ki pravi: “In zakaj so nam o\u010di ravno nad usti?” je menil. To je neposredno povezano s turizmom in turisti\u010dno ponudbo. “Povpre\u010dni turisti, ne le izjemni, ki prihajajo v Slovenijo, nenehno spra\u0161ujejo, kje lahko pojejo kaj lokalnega ali regionalnega, radi bi nas spoznavali tudi skozi jedi,” je prepri\u010dan Bogataj. Sogovornik je tako kriti\u010den do gostincev, ki (pre)radi re\u010dejo, da imajo njihovi gostje pa\u010d najraje pice. “To je zelo cenen, nesramen izgovor in sploh ne dr\u017ei. To je krinka za neustvarjalnost,” je menil in zagotovil, da si gostje izredno \u017eelijo spoznavati na\u0161e prehranske posebnosti, pa naj gre za tiste, ki so nadaljevanje nekih zgodovinskih spominov ali tiste, ki zgodovinske spomine ponujajo na sodoben na\u010din. “Mislim, da bo treba na strani gostinske stroke narediti \u0161e veliko korakov, predvsem pa se otresti nekih apriorizmov in se zavedati, da je gostinski poklic eden tistih, kjer se izobra\u017eevanje nikoli ne zaklju\u010di,” j<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ponudba lokalno pridelanih \u017eivil in predvsem njihova kakovost je v Sloveniji na zavidljivi ravni. Slovenski kro\u017enik bi zato lahko bil \u017ee danes dober, dejansko pa nas do tega cilja lo\u010di \u0161e precej korakov, je na gostinsko \u017eivilski borzi v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ta teden izpostavil etnolog Janez Bogataj. Bogataj je pred predstavniki \u017eivilske in gostinsko-turisti\u010dne panoge spregovoril na temo Danes dober, jutri bolj\u0161i slovenski kro\u017enik. “Slovensko kro\u017enik bi \u017ee danes lahko bil dober, a do jutri\u0161njega je \u0161e dale\u010d,” je poudaril v svojem nagovoru. Do kakovosti slovenskih \u017eivil smo ve\u010dkrat kriti\u010dni, vendar pogosto neupravi\u010deno. “Prihaja do kak\u0161nih problemati\u010dnih obdobij ali dejanj, generalno gledano pa – tudi \u010de upo\u0161tevam mnenja nekaterih tujih strokovnjakov, ki prihajajo v na\u0161 prostor – je situacija mnogo bolj\u0161a,” je povedal. V Sloveniji “\u0161e vedno imamo okuse”, je poudaril Bogataj in spomnil na znameniti stavek Valentina Vodnika: “In zakaj nam je nos ravno nad usti?” Drugod po razvitem svetu bi morali ta stavek spremeniti v misel, ki pravi: “In zakaj so nam o\u010di ravno nad usti?” je menil. To je neposredno povezano s turizmom in turisti\u010dno ponudbo. “Povpre\u010dni turisti, ne le izjemni, ki prihajajo v Slovenijo, nenehno spra\u0161ujejo, kje lahko pojejo kaj lokalnega ali regionalnega, radi bi nas spoznavali tudi skozi jedi,” je prepri\u010dan Bogataj. Sogovornik je tako kriti\u010den do gostincev, ki (pre)radi re\u010dejo, da imajo njihovi gostje pa\u010d najraje pice. “To je zelo cenen, nesramen izgovor in sploh ne dr\u017ei. To je krinka za neustvarjalnost,” je menil in zagotovil, da si gostje izredno \u017eelijo spoznavati na\u0161e prehranske posebnosti, pa naj gre za tiste, ki so nadaljevanje nekih zgodovinskih spominov ali tiste, ki zgodovinske spomine ponujajo na sodoben na\u010din. “Mislim, da bo treba na strani gostinske stroke narediti \u0161e veliko korakov, predvsem pa se otresti nekih apriorizmov in se zavedati, da je gostinski poklic eden tistih, kjer se izobra\u017eevanje nikoli ne zaklju\u010di,” j<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n