Novinar Ervin Hladnik Milhar\u010di\u010d je prepri\u010dan, da la\u017ene novice niso ni\u010d novega, so samo druga beseda za propagando, ki je postala priljubljena zaradi vpliva ameri\u0161ke popkulture. “Propaganda pa zahteva najvi\u0161jo stopnjo skepticizma do vsega, kar dobimo v roke, razen do tega, \u010demur smo bili sami pri\u010da,” je opozoril novinar Dnevnika.<\/p>\n
Da la\u017ene novice niso zgolj propaganda, pa meni predstojnik oddelka za komunikologijo na fakulteti za dru\u017ebene vede Dejan Ver\u010di\u010d. Termin se je prvi\u010d pojavil pred 25 leti v ameri\u0161ki literaturi, in je ozna\u010deval prikrito ogla\u0161evanje. Danes pa se je zgodil pomenski premik in la\u017ene novice nastopajo v kontekstu postresnice, kjer dejstva ne odlo\u010dajo ve\u010d o tem, kaj je “res”.<\/p>\n
“\u010ce ljudje verjamejo, da cepljenje povzro\u010da avtizem, potem zanje ne obstaja nobena razlaga, ki bi jih prepri\u010dala o nasprotnem,” je pojasnil. La\u017ene novice nastopajo kot strate\u0161ko sredstvo za sledenje dolo\u010denim interesom, pri \u010demer gre za namerno in zavestno dejavnost, ne zgolj za novinarsko napako. Po mnenju Ver\u010di\u010da obstaja nevarnost, da bi lahko tudi komuniciranje npr. politikov na Twitterju povzro\u010dilo konflikte.<\/p>\n
S tem pa se ni mogel strinjati \u010dlan upravnega odbora Dru\u0161tva Slovenija Rusija Anton Bebler. Tudi za vrednote, za katere mnogi ocenjujejo, da so se z vzponom svetovnega spleta in dru\u017ebenih medijev izgubile, je prepri\u010dan, da ostajajo. Spreminja pa se tehnologija in z njo bliskovito tudi na\u010din dojemanja sveta in informacij.<\/p>\n
V hitrem dnevnem novinarskem tempu in poplavi informacij se dogajajo nenamerne napake novinarjev, priznava urednik Prvega programa Radia Slovenija Andrej Stopar. A je Radio Slovenija po njegovih besedah eden redkih medijev, ki v slovenskem medijskem prostoru \u0161e goji specializirano novinarstvo. Dobro izobra\u017eeni novinarji z znanjem \u010dim ve\u010d jezikov za preverjanje razli\u010dnih virov, ki obvladujejo svoje podro\u010dje, so tako klju\u010dni za kakovostno ustvarjanje novinarskih vsebin.<\/p>\n
Stopar je opozoril, da moramo \u017ee sedaj razmi\u0161ljati, kako bodo novinarske redakcije videti \u010dez pet let. Kako zadr\u017eati poslu\u0161alce, kako oblikovati informacijo, kako relevantne podatke predstaviti \u010dim bolj dostopno – vse to so vpra\u0161anja, ki novinarjem in urednikom predstavljajo izziv. Predvsem pa je po njegovem mnenju klju\u010dno, da novinarji svoje delo opravljajo na terenu.<\/p>\n
Ob tem je Hladnik Milhar\u010di\u010d izpostavil, da je eden ve\u010djih problemov sodobnega novinarstva tudi siroma\u0161enje redakcij, predvsem na ra\u010dun dopisnikov v mednarodnih mre\u017eah in lokalnih dopisnikov, ki najbolje poznajo in razumejo okolje, v katerem delujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na ve\u010deru Jurija Gustin\u010di\u010da, ki sta ga v ponedeljek pripravila Dru\u0161tvo Slovenija Rusija in fakulteta za dru\u017ebene vede, so sodelujo\u010di govorili o vlogi la\u017enih novic, ki pre\u017eemajo vse ve\u010dji del medijskega sveta, ter kako krojijo odnose med dr\u017eavami. Soo\u010dili so mnenja o vplivu tehnologije na razumevanje dru\u017ebe in se zazrli v prihodnost novinarstva.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":318730,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1605],"tags":[7711,4615,3057,1595,9780,1682],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n