V Slovenijo vsako leto uvozimo 4200 velikih priklopnikov mesa in mesnih izdelkov, kar je pribli\u017eno 12 na dan. To predstavlja letne prihodke treh najve\u010djih slovenskih mesnopredelovalnih podjetij, ki zaposlujejo 1560 delavcev, je dejal agrarni ekonomist Ale\u0161 Kuhar. Izpostavil je, da mora razvoj mesnih verig temeljiti na krepitvi konkuren\u010dnosti. Kuhar v vseh verigah zaznava ob\u010dutni upad tr\u017enih dele\u017eev doma\u010dega porekla na slovenskem trgu, tudi pri mesu goveda in perutnine. Opozarja, da pa mora razvoj mesnih verig temeljiti na nadaljnji krepitvi konkuren\u010dnosti, vzpostaviti je treba tudi ambiciozne in realne kolektivne vizije ter strategije razvoja. “Velikokrat, ko pogledamo letake, izjave neformalnih mesarjev, je vse doma\u010de, vse slovensko, ko pa pogledamo bilanco, vidimo, da je to prakti\u010dno nemogo\u010de. Tu so zaznane prevare,” je opozoril. Tudi sicer se pove\u010duje uvoz mesa in mesnih izdelkov. Uva\u017eamo surovine z ni\u017ejo cenovno vrednostjo, najve\u010d iz Avstrije, sledita Italija in Nem\u010dija. Pri pra\u0161i\u010dereji, ki je v resni krizi, se kljub izjemno nizki doma\u010di proizvodnji pra\u0161i\u010dev, te tudi izva\u017ea. “Torej lahko na\u0161i pra\u0161i\u010derejci na tujih trgih iztr\u017eijo ve\u010d,” je dejal na nedavni Mesni konferenci v Ljubljani. Ob tem pa dodal, da ima vsak Slovenec rad svoje ali sosedove klobase, zato velik dele\u017e predstavlja hi\u0161na proizvodnja. Pri reji govedi se krepi tr\u017eno relevantni del kmetijstva, od leta 2013 za kar 26 odstotkov, je vesel Kuhar, ki je dodal, da se krepi prav govedoreja, ki predstavlja prvo mo\u010d slovenske \u017eivinoreje. Opozoril je, da imamo sicer vseeno strukturen zaostanek in zaostajamo za evropskim povpre\u010djem, a trend je mo\u010dno pozitiven. “V takih resnih pogojih na trgu hi\u0161na reja in hobikultura pa\u010d ne zdr\u017eita,” je poudaril. Se pa tudi pri govejem mesu ka\u017ee upad porabe. Leta 2001 je bilo skoraj vse meso na slovenskih trgovskih policah slovenskega porekla, tja zdaj pride okrog 25 odstotkov mesa iz uvoza. “Uvoz mesa tudi nara\u0161\u010da, predvsem iz Poljske, Litve. S tem mesom verjetno ni ni\u010d narob<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Slovenijo vsako leto uvozimo 4200 velikih priklopnikov mesa in mesnih izdelkov, kar je pribli\u017eno 12 na dan. To predstavlja letne prihodke treh najve\u010djih slovenskih mesnopredelovalnih podjetij, ki zaposlujejo 1560 delavcev, je dejal agrarni ekonomist Ale\u0161 Kuhar. Izpostavil je, da mora razvoj mesnih verig temeljiti na krepitvi konkuren\u010dnosti. Kuhar v vseh verigah zaznava ob\u010dutni upad tr\u017enih dele\u017eev doma\u010dega porekla na slovenskem trgu, tudi pri mesu goveda in perutnine. Opozarja, da pa mora razvoj mesnih verig temeljiti na nadaljnji krepitvi konkuren\u010dnosti, vzpostaviti je treba tudi ambiciozne in realne kolektivne vizije ter strategije razvoja. “Velikokrat, ko pogledamo letake, izjave neformalnih mesarjev, je vse doma\u010de, vse slovensko, ko pa pogledamo bilanco, vidimo, da je to prakti\u010dno nemogo\u010de. Tu so zaznane prevare,” je opozoril. Tudi sicer se pove\u010duje uvoz mesa in mesnih izdelkov. Uva\u017eamo surovine z ni\u017ejo cenovno vrednostjo, najve\u010d iz Avstrije, sledita Italija in Nem\u010dija. Pri pra\u0161i\u010dereji, ki je v resni krizi, se kljub izjemno nizki doma\u010di proizvodnji pra\u0161i\u010dev, te tudi izva\u017ea. “Torej lahko na\u0161i pra\u0161i\u010derejci na tujih trgih iztr\u017eijo ve\u010d,” je dejal na nedavni Mesni konferenci v Ljubljani. Ob tem pa dodal, da ima vsak Slovenec rad svoje ali sosedove klobase, zato velik dele\u017e predstavlja hi\u0161na proizvodnja. Pri reji govedi se krepi tr\u017eno relevantni del kmetijstva, od leta 2013 za kar 26 odstotkov, je vesel Kuhar, ki je dodal, da se krepi prav govedoreja, ki predstavlja prvo mo\u010d slovenske \u017eivinoreje. Opozoril je, da imamo sicer vseeno strukturen zaostanek in zaostajamo za evropskim povpre\u010djem, a trend je mo\u010dno pozitiven. “V takih resnih pogojih na trgu hi\u0161na reja in hobikultura pa\u010d ne zdr\u017eita,” je poudaril. Se pa tudi pri govejem mesu ka\u017ee upad porabe. Leta 2001 je bilo skoraj vse meso na slovenskih trgovskih policah slovenskega porekla, tja zdaj pride okrog 25 odstotkov mesa iz uvoza. “Uvoz mesa tudi nara\u0161\u010da, predvsem iz Poljske, Litve. S tem mesom verjetno ni ni\u010d narob<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n