V DS so danes pripravili nacionalni posvet o nastanku in razvoju slovenske teritorialne obrambe (TO) kot delu nacionalne voja\u0161ke tradicije. Na njem so govorniki opisali okoli\u0161\u010dine nastanka teritorialne obrambe leta 1968, njen dolgoletni razvoj in poznej\u0161o preobrazbo v Slovensko vojsko.<\/p>\n
Slovenska TO je nastala kot sestavni del oboro\u017eenih sil SFRJ, je spomnil na\u010delnik Voja\u0161kega muzeja Slovenske vojske Milan Fi\u0161er. Organizirana je bila v vseh dru\u017ebeno-politi\u010dnih skupnostih, od republike in pokrajine pa vse do ob\u010din, krajevnih skupnosti in t. i. Tozdov, njen temeljni namen pa je bil usposobiti sile za oboro\u017een boj.<\/p>\n
Imela je tako dobro razdelane splo\u0161ne cilje, denimo razvoj voja\u0161kega, moralnega in psihofizi\u010dnega podro\u010dja, kot tudi posebne cilje, med katerimi je bilo bojno urjenje, je med drugim pojasnil Fi\u0161er.<\/p>\n
Polkovnik v pokoju Ivan Herbert Kukec je govoril o bojni pripravljenosti TO v letih 1990 in 1991, ki je bila po njegovi oceni bolj\u0161a, kot so ocenjevali. Med razlogi za to je na\u0161tel januarja 1989 zaklju\u010deno reorganizacija JLA in negativni odgovor na beograjsko doktrino, po kateri naj bi TO delovala pod strate\u0161kim poveljstvom JLA. Leta 1990 je bil nato ustanovljen republi\u0161ki \u0161tab TO, za\u010dela pa je delovati tudi manevrska struktura narodne za\u0161\u010dite.<\/p>\n
Predsednik Zveze slovenskih \u010dastnikov Alojz \u0160teiner je medtem spregovoril o slovenskem jeziku kot enem temeljnih elementov, po katerih se je TO razlikovala od ostalih oboro\u017eenih sil nekdanje dr\u017eave.<\/p>\n
Razvojna obdobja TO se ka\u017eejo tudi v razvoju uporabe sloven\u0161\u010dina v medsebojnem sporazumevanju in poveljevanju, je pojasnil. \u010ce je bilo v prvem obdobju do leta 1973 \u0161e precej me\u0161anja s srbohrva\u0161kim jezikom, pa se v drugem do leta 1980 sloven\u0161\u010dina dodobra uveljavi tudi v liniji poveljevanja. To se nadaljuje tudi v tretjem obdobju do leta 1990.<\/p>\n
Kot eno prelomnic za uveljavljanje slovenskega jezika je \u0160teiner omenil izid prvega slovenskega voja\u0161kega slovarja leta 1977, posebej pa je izpostavil tudi stalno izhajanje revije Na\u0161a obramba. Od leta 1969 do 1992 je iz\u0161lo ve\u010d kot 330 \u0161tevilk, odkar se je revija 1992 preimenovala v Obrambo, pa \u0161e nadaljnjih 300, je poudaril.<\/p>\n
Preoblikovanje v Slovensko vojsko tudi danes \u0161e ni povsem zaklju\u010deno, je ocenil nekdanji na\u010delnik general\u0161taba Slovenske vojske Albin Gutman. Slovenska vojska nima lastne voja\u0161ke teorije in nima lastnega voja\u0161kega \u0161olstva in s tem t. i. voja\u0161ke inteligence. Prav tako pa proces po njegovih besedah ne bo zaklju\u010den, dokler ne bomo imeli lastnega voja\u0161kega kodeksa.<\/p>\n
Nekdanji na\u010delnik general\u0161taba Ladislav Lipi\u010d je spregovoril o popolnjevanju kadrovske sestave in o mobilizacijskih pripravah TO, obramboslovec Anton Bebler o voja\u0161kem okviru za ustanovitev in vzpostavljanje TO, strokovnjak za voja\u0161ko zgodovino Damjan Gu\u0161tin pa o TO kot delu voja\u0161ke zgodovine, kulture in tradicije. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DS Mitja Bervar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nekatere izku\u0161nje iz teritorialne obrambe so pomembne tudi za dana\u0161nje slovenske oboro\u017eene sile, so poudarili govorniki na posvetu o teritorialni obrambi. Javne slabe ocene pripravljenosti Slovenske vojske denimo ne bodo pripomogle k izbolj\u0161anju njene pripravljenosti, je opozoril polkovnik v pokoju, veteran vojne za Slovenijo Ivan Herbert Kukec.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1605],"tags":[1595,5219],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n