![](\"http:\/\/zenska.hudo.com\/files\/2017\/11\/profimedia-0206120511-320x155.jpg\")
Teorija navezanosti se je razvila ob opazovanju interakcije med materjo in otrokom v otrokovem prvem letu \u017eivljenja, vendar je \u017ee njen avtor John Bowlby predvidel, da bi se jo dalo aplicirati tudi na odrasle intimne odnose, kar so storili kasnej\u0161i raziskovalci. Ena najvidnej\u0161ih je psihologinja dr. Sue Johnson, avtorica na \u010dustva usmerjene partnerske terapije (EFT). V ve\u010d kot 30 letih odkar z ekipo sodelavcev prou\u010duje pare v stiski, je pri\u0161la do pomembnih ugotovitev.<\/p>\n
Globlji vzrok partnerskih konfliktov; tisti, ki ti\u010di pod povr\u0161jem vsakdanjih banalnosti, naj bi bil skoraj vedno protest ob izgubi stika in \u017eelja po ponovni povezanosti.<\/b><\/p>\n
Ko se s partnerjem ne \u010dutimo povezane, nastopi primarna panika. V tej paniki lahko napadamo partnerja, smo nanj jezni, od njega nekaj zahtevamo, visimo na njem in ho\u010demo izsiliti tola\u017ebo. Partner se bo ob tolik\u0161ni napadalnosti najverjetneje po\u010dutil ogro\u017eenega in nas napadel nazaj ali pa se bo umaknil. In bolj, ko se bo umikal, bolj ga bomo napadali. Lahko pa se od partnerja odvrnemo in ogradimo z namenom, da bi se sami za\u0161\u010ditili in potola\u017eili.<\/p>\n
Nobena od obeh reakcij ni dobra, saj se bo konflikt na ta na\u010din le \u0161e stopnjeval, partnerja pa bosta ostajala milje dale\u010d od \u010dustvene povezanosti, po kateri globoko v sebi tako zelo hrepenita. Problem je, da se tega najve\u010dkrat niti ne zavedata. \u010cutita samo jezo, \u017ealost, razo\u010daranje, osamljenost in nemo\u010d.<\/p>\n
\u010ce pogledamo pod jezo, obto\u017eevanje, napad, protinapad in odmik, pridemo do treh bistvenih vpra\u0161anj, ki spra\u0161ujejo o \u010dustveni odzivnosti in se skrivajo v sr\u010diki vsakega partnerskega konflikta.\u00a0\u010custvena odzivnost je po Sue Johnson klju\u010d do trajne ljubezni in je sestavljena iz treh temeljnih komponent.<\/b><\/p>\n
To so:<\/p>\n
–\u00a0Dostopnost<\/b>:\u00a0Te lahko dose\u017eem?<\/b><\/span><\/p>\n To pomeni, da ostanemo do partnerja odprti tudi takrat, ko smo v dvomih in se po\u010dutimo negotove. To pogosto pomeni, da se borimo, da bi razumeli lastne ob\u010dutke, da nas ti ne bi tako mo\u010dno preplavili. \u0160ele potem lahko stopimo korak nazaj od nepovezanosti in se uglasimo na partnerjeve klice po povezanosti.<\/p>\n – Odzivnost: Se lahko zanesem nate, da se bo\u0161 odzval na moja \u010dustva?<\/span><\/b><\/p>\n To pomeni, da se uglasimo na partnerja in mu poka\u017eemo, da so njegova \u010dustva, \u0161e posebaj potrebe po povezanosti in strahovi, za nas pomembna. Pomeni, da opazimo partnerjeve signale, ki kli\u010dejo po povezanosti, tola\u017ebi in skrbi. Kadar \u010dutimo, da se partner na nas \u010dustveno odziva, se lahko ob njem umirimo.<\/p>\n – Pripadnost: Ali vem, da sem ti pomemben in mi bo\u0161 ostal blizu?<\/span><\/b><\/p>\n \u010custvena pripadnost pomeni zelo posebno vrsto pozornosti, ki jo namenjamo le ljubljeni osebi. Ta vklju\u010duje dolge, ljube\u010de poglede, ne\u017ene dotike in besede. Pomeni, biti \u010dustveno prisoten, oziroma tukaj in zdaj.<\/p>\n Ko se na partnerja jezimo, ga napadamo ali se od njega umikamo, ga v resnici spra\u0161ujemo:<\/p>\n “Si tukaj? Si tukaj z mano? Pogre\u0161am te. Bojim se, da te izgubljam. Strah me je. Rada bi ti bila blizu …<\/i><\/p>\n “<\/i>\u00a0Vendar partner, najve\u010dkrat pa niti mi sami, navadno ne vidi skozi na\u0161o jezo. Zato se je dobro vpra\u0161ati: “Katero \u010dustvo se skriva pod jezo?” Je to \u017ealost, strah, pogre\u0161anje … ? da bi si odgovorili na to vpra\u0161anje, pa si moramo prej dovoliti biti ranljivi, kar pa ni vedno lahko. A brez ranljivosti ne more biti prave intime in varne partnerske vezi.<\/p>\n Ob\u010dutek varne povezanosti med partnerjema je klju\u010d do kakovostnega in ljube\u010dega partnerstva in velik vir mo\u010di za vsakega od njiju. Ko se v odnosu po\u010dutimo varne, ko vemo, da se lahko zanesemo na na\u0161e ljubljene, la\u017eje poi\u0161\u010demo in nudimo oporo.<\/span><\/p>\n Jeff Simpson iz Univerze v Minnesoti je naredil preizkus. 83 parom, ki so sedeli v \u010dakalnici, je dal izpolniti vpra\u0161alnik o njihovem odnosu. \u017denske so bile opozorjene, da bodo kmalu sodelovale v aktivnosti, ki ve\u010dini ljudi povzro\u010di veliko tesnobe. (Niso jim povedali, za kak\u0161no aktivnost gre.) Tiste, ki so v vpra\u0161alnikih napisale, da se \u010dutijo varne v odnosu s partnerjem, so svoje nezadovoljstvo s prihajajo\u010do nalogo izrazile odkrito in pri partnerju iskale podporo. Tiste, ki so v vpra\u0161alnikih zanikale navezanost na partnerja, so se od njih odmaknile.<\/p>\n Tudi mo\u0161ki so se odzvali na dva na\u010dina. Tisi, ki so napisali, da se v odnosu po\u010dutijo varne, so bili v teh trenutkih \u0161e bolj podpirajo\u010di, kot sicer. Dotikali so se partnerk, se jim smehljali in jim nudili oporo. Tisti, ki so napisali, da so jim lastne potrebe po navezanosti neprijetne, so pokazali manj so\u010dutja, ko so njihove partnerke izra\u017eale svoje potrebe po povezanosti, pokazali so manj topline, manj so se jih dotikali.<\/p>\n Johnsonova je dokazala, da lahko nekaj tako preprostega, kot je dr\u017eanje za roko z ljubljeno osebo,\u00a0 pomirja vzdra\u017eene nevrone v na\u0161ih mo\u017eganih.<\/b><\/p>\n \u017denske je pred partnersko terapijo poslala na magnetno resonanco, kjer jim je bilo re\u010deno, da bodo mogo\u010de dele\u017ene rahlih elektro\u0161okov, ki bodo bole\u010di, le nekoliko neprijetni. Njihovi mo\u017egani so bili zaradi pri\u010dakovanja morebitne gro\u017enje v stanju alarma,\u00a0 na sliki je vse utripalo rde\u010de. Potem jih je za roko prijel neznanec in njihovi mo\u017egani so \u0161e vedno utripali rde\u010de. Ko jih je za roko prijel partner, ni bilo ni\u010d druga\u010de. Potem so pari od\u0161li na partnersko terapijo, kjer so se \u010dustveno povezali. Partnerke so bile spet poslane na magnetno resonanco z mo\u017enostjo elektri\u010dnih \u0161okov. Slika mo\u017eganov je spet kazala stanje alarmantne vzdra\u017eenosti, neznan\u010deva roka ni pomagala. Ko pa jih je za roko prijel partner, so se njihovi mo\u017egani povsem umirili, rde\u010da barva, ki je prej nakazovala stanje alarma, je povsem izginila.<\/p>\n S tem poskusom je Johnsonova dokazala dvoje. Prvi\u010d, da partnerska terapija deluje in drugi\u010d,\u00a0 da ko se \u010dutimo varno povezane z na\u0161im partnerjem, se bomo la\u017eje spopadali s strahom in z bole\u010dino.<\/b><\/p>\n Varna povezanost z ljubljeno osebo nam vlije mo\u010di. Raziskovalec Mario Mikulincer je v \u0161tevilnih \u0161tudijah pokazal, da kadar se \u010dutimo varno povezani z ostalimi, bolje razumemo sami sebe in se imamo raje. Ko je ljudem dal list s pridevniki, naj se opi\u0161ejo, so se varno navezani opisali z bolj pozitivnimi lastnostmi kot nevarno navezani. Mikulincher je ugotovil tudi, kar na napovedal \u017ee Bowlby, da so varno navezani odrasli radovednej\u0161i in bolj odprti za nove informacije. Radovednost namre\u010d pride iz ob\u010dutka varnosti, rigidnost pa iz pazljivosti na morebitne gro\u017enje.<\/p>\n Bolj, ko lahko ra\u010dunamo na partnerja, bolj lo\u010deni in neodvisni smo lahko. Podobno je tudi z otroki, ki so varno navezani\u00a0 na svoje star\u0161e. Psihologinja Brooke Feeney je z opazovanjem 280 parov ugotovila, da so bili tisti, ki so \u010dutili, da njihovi partnerji sprejemajo njihove potrebe, samozavestnej\u0161i pri samostojnem re\u0161evanju problemov in so uspe\u0161neje dosegali svoje cilje.<\/p>\n