Sodi\u0161\u010de ga ni spoznalo za krivega samo za genocid nad Bo\u0161njaki in bosanskimi Hrvati v \u0161estih ob\u010dinah na zahodu BiH (Fo\u010da, Klju\u010d, Kotor Varo\u0161, Prijedor, Sanski Most in Vlasenica) leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zlo\u010dini niso pomenili genocid, temve\u010d vojne zlo\u010dine in zlo\u010dine proti \u010dlove\u010dnosti.<\/p>\n
Spoznalo ga je za krivega za genocid v Srebrenici, pregon, iztrebljanje, umore, deportacije in ne\u010dlove\u0161ko ravnanje kot zlo\u010dinov proti \u010dlove\u010dnosti ter umore, teror, nezakonite napade na civiliste in zajetje mednarodnih opazovalcev in pripadnikov sil ZN Unproforja za talce kot vojnih zlo\u010dinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.<\/p>\n
Predsedujo\u010di sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvi\u0161jo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo to\u017eilstvo, odlo\u010dili zaradi te\u017ee zlo\u010dinov, saj gre za “najbolj gnusne zlo\u010dine, ki jih pozna \u010dlove\u0161tvo in vklju\u010dujejo genocid in iztrebljanje kot zlo\u010dina proti \u010dlove\u010dnosti”.<\/p>\n
Ve\u010dkrat je izpostavil, da brez Mladi\u0107a, ki je bil na\u010delnik general\u0161taba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, o\u010ditani zlo\u010dini “ne bi bili izvr\u0161eni, kot so bili”.<\/p>\n
Glavni haa\u0161ki to\u017eilec Serge Brammertz je sodbo ozna\u010dil kot prelomnico v zgodovini sodi\u0161\u010da in za mednarodno pravo. “Mladi\u0107 je bil med prvimi, ki ga je obto\u017eilo haa\u0161ko sodi\u0161\u010de in zadnji, ki ga je obsodilo,” je dejal novinarjem. Meni, da je sodba upravi\u010dila odlo\u010ditev VS ZN leta 1993 za ustanovitev haa\u0161kega sodi\u0161\u010da, ki bo sicer konec leta zaprlo vrata. VS ZN ga je ustanovil “za zagotovitev miru preko prava, da bi odgovarjali za zlo\u010dine najbolj odgovorni voditelji”. Odlo\u010dno je zavrnil \u0161e trditve, da gre za sodbo srbskemu narodu. “Mladi\u0107eva krivda je samo njegova,” je poudaril po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP.<\/p>\n
Mladi\u0107 je sprva izrek sodbe spremljal v sodni dvorani, po 45 minutah pa je obramba prosila za premor, \u010de\u0161 da mora obto\u017eeni na strani\u0161\u010de. Nato je bila obravnava prekinjena ve\u010d kot pol ure, po vrnitvi v sodno dvorano pa je Mladi\u0107 za\u010del kri\u010dati, da je vse la\u017e, zato ga je dal sodnik odstraniti iz dvorane. Izrek je nato spremljal v posebni sobi. Imel naj bi povi\u0161an krvni pritisk.<\/p>\n
Obramba je pred za\u010detkom obravnave vlo\u017eila izjavo, v kateri so zapisali, da je Mladi\u0107, ki je prestal tri mo\u017eganske kapi, navkljub nasvetu zdravnikov vztrajal, da bo navzo\u010d na izreku sodbe. Obramba je sicer zanj zahtevala oprostilno sodbo. Mladi\u0107ev sin Darko je \u017ee napovedal prito\u017ebo. Prizivni postopek bo potekal na mednarodnem rezidualnem mehanizmu, ki naj bi dokon\u010dal delo haa\u0161kega sodi\u0161\u010da.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid, ko je od julija do oktobra 1995 vojska bosanskih Srbov sistemati\u010dno pobila ve\u010d kot 8000 bo\u0161nja\u0161kih mo\u0161kih in de\u010dkov. Mladi\u0107 je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, na\u010drtoval, spro\u017eal, ukazal in pomagal pri teh zlo\u010dinih. “Brez njega zlo\u010dini ne bi bili izvr\u0161eni, kot so bili,” je ponovil Orie.<\/p>\n
Glede drugih ob\u010din na zahodu BiH je presodilo, da je vojska Republike srbske izvajala umore, ki pomenijo zlo\u010dine proti \u010dlove\u010dnosti in vojne zlo\u010dine, ne pa genocid. Pred napadi na nesrbske vasi, med njimi in po njih so mnoge civiliste ubili. Kot primer iztrebljanja je Orie navedel tabori\u0161\u010de v Keratermu, ko so leta 1992 v eni no\u010di z avtomatskim oro\u017ejem ubili med 190 in 220 ujetnikov. Mnoge \u017ertve so bile nezakonito v ujetni\u0161tvu in so jih mu\u010dili ter pretepali. Mnoge ujetnike so silili v poni\u017eujo\u010de spolne odnose, \u0161tevilne \u017eenske, med njimi celo 12-letne deklice, so posiljevali, je izpostavil Orie.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je Mladi\u0107a spoznalo tudi krivega za obleganje Sarajeva, ki je bilo najdalj\u0161e obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Sodniki so ugotovili, da so bili prebivalci Sarajeva sistemati\u010dno in nediskriminatorno tar\u010de napadov in terorja vojske bosanskih Srbov.<\/p>\n
Mladi\u0107 je kot poveljnik vojske pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem ve\u010d operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomo\u010di prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomo\u010di od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri politi\u010dnih odlo\u010ditvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napa\u010dnimi informacijami. Osebno je tudi vodil obstreljevanje Sarajeva 28. maja 1992.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je presodilo tudi, da je pomembno prispeval in da je bil tesno vpleten v zajetje ve\u010d kot 377 opazovalcev ZN in modrih \u010delad kot talcev od maja do junija 1995. Z njihovim zajetjem je hotela vojska bosanskih Srbov prepre\u010diti nadaljnje letalske napade Nata na njihove voja\u0161ke cilje.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je presodilo, da so bili zlo\u010dini storjeni v okviru \u0161tirih skupnih zlo\u010dinskih na\u010drtov. Cilj prvega je bil pregnati bo\u0161nja\u0161ko in hrva\u0161ko prebivalstvo z dolo\u010denih obmo\u010dij BiH, drugega teroriziranje civilnega prebivalstva v Sarajevu, tretjega genocid v Srebrenici ter \u010detrtega zajetja talcev.<\/p>\n
Kot udele\u017eence v vseh teh zlo\u010dinskih na\u010drtih so navedli politi\u010dne in voja\u0161ke voditelje bosanskih Srbov, ne pa tudi visokih predstavnikov Srbije, ki so bili navedeni v obto\u017enici (med drugim Slobodan Milo\u0161evi\u0107), izpostavlja hrva\u0161ka tiskovna agencija Hina. V vsakem od teh na\u010drtov in pri izvedbi zlo\u010dinov je bila vloga Mladi\u0107a odlo\u010dilna, je \u0161e presodilo sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
Haa\u0161ko Mednarodno sodi\u0161\u010de za vojne zlo\u010dine na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije je prvo obto\u017enico proti Mladi\u0107u vlo\u017eilo 25. julija 1995 skupaj z obto\u017enico za politi\u010dnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karad\u017ei\u0107a. Od takrat je bil na begu, sodi\u0161\u010de pa je obto\u017enici oktobra 2003 lo\u010dilo in jo ve\u010dkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.<\/p>\n
Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.<\/p>\n
Karad\u017ei\u0107a, ki je bil ob Mladi\u0107u glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zlo\u010dine med vojno v BiH, je marca lani haa\u0161ko sodi\u0161\u010de obsodilo na 40 let zapora. Tudi njega so spoznali za krivega v 10 od 11 to\u010dk obto\u017enice, prav tako ne za genocid v ve\u010d ob\u010dinah na zahodu BiH.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Haa\u0161ko sodi\u0161\u010de je danes biv\u0161ega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladi\u0107a obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici ter vojnih zlo\u010dinov in zlo\u010dinov proti \u010dlove\u010dnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zlo\u010dinov med vojno v BiH. Za krivega ga je spoznalo v 10 od 11 to\u010dk obto\u017enice.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":324572,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5738,7228,7229,5739,5825],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n