Po besedah Alenke \u0160elih z ljubljanske pravne fakultete so dana\u0161njo konferenco spodbudile informacije v javnosti, da se je dele\u017e \u017eensk, storilk kaznivih dejanj precej pove\u010dal in da se je ta del kriminalitete za\u010del spreminjati.<\/p>\n
A podatki in raziskave temu ne pritrjujejo. \u0160elihova je pojasnila, da je \u017eenska kriminaliteta zabele\u017eila le rahel, ne posebno zna\u010dilen dvig. Se je pa bistveno spremenila kaznovalna politika, saj se je od leta 2006 do 2016 dele\u017e kazni zapora, ki jih sodi\u0161\u010da izrekajo \u017eenskam, pove\u010dal za ve\u010d kot enkrat.<\/p>\n
Tako se bo, \u010de se bo nadaljeval sedanji trend, \u0161tevilo \u017eensk v zaporih vsako leto pove\u010dalo za 35 primerov, je napovedala \u0160elihova.<\/p>\n
Da bi razlo\u017eili vzroke za tak\u0161no spremembo kaznovalne politike, bi morali opraviti poglobljeno raziskavo in ugotoviti, ali je taka usmeritev upravi\u010dena. \u0160elihova sicer ocenjuje, da so razlogi lahko razli\u010dni: od na splo\u0161no bolj represivne klime do spremembe v spolni zasedbi oziroma feminizaciji kazenskih sodi\u0161\u010d.<\/p>\n
Nekateri namre\u010d ugotavljajo, da je \u0161lo v preteklosti, ko so bili sodniki ve\u010dinoma mo\u0161ki, za neke vrste “kavalirstvo”, saj so \u017eenskam izrekali milej\u0161e kazni. A pri iskanju teh vzrokov gre le za \u0161pekulacije, ki bi jih bilo treba preveriti, je dodala \u0160elihova.<\/p>\n
Podobne ugotovitve kot za Slovenijo veljajo tudi za \u017eensko kriminaliteto po svetu. Mojca Plesni\u010dar z In\u0161tituta za kriminologijo je pojasnila, da gre pri ocenah, da \u017eenska kriminaliteta v zadnjih letih izrazito nara\u0161\u010da, le za dru\u017ebeni vtis. V resnici pa kriminaliteta povsod pada, s tem da mo\u0161ka pada bolj strmo, \u017eenska pa kve\u010djemu ostaja na enaki ravni.<\/p>\n
Po drugi strani pa izrazito nara\u0161\u010da kaznovanje \u017eensk. Leta 2015 jih je bilo po vsem svetu zaprtih 700.000, kar je 50-odstotno pove\u010danje glede na leto 2000. Ob tem pa se stopnja kriminalitete ni povi\u0161ala, je opozorila Plesni\u010darjeva.<\/p>\n
Tudi pri vrstah kaznivih dejanj, ki jih storijo \u017eenske, v zadnjih letih tako v Sloveniji kot po svetu ni posebnih razlik. V Sloveniji \u0161e vedno prevladujejo klasi\u010dna kazniva dejanja, kot so tatvine. Tudi po svetu je bistveno bolj pogosta premo\u017eenjska in gospodarska kriminaliteta, manj pa je nasilnih kaznivih dejanj.<\/p>\n
Za \u017eenske sicer velja, da so redkeje storilke kaznivih dejanj kot mo\u0161ki, da je vrsta dejanj, ki ji storijo, bistveno druga\u010dna ter da se prej kot mo\u0161ki vrnejo k dru\u017ebeno sprejemljivemu vedenju, je \u0161e navedla Plesni\u010darjeva.<\/p>\n
Dejavnikov, ki vplivajo na kriminaliteto \u017eensk, je po besedah Katje Filip\u010di\u010d s pravne fakultete zelo veliko, sama pa se je posvetila nasilju v dru\u017eini kot enemu izmed njih. Podatki namre\u010d ka\u017eejo, da je med storilkami kaznivih dejanj dele\u017e \u017ertev nasilja v dru\u017eini vi\u0161ji kot v splo\u0161ni populaciji \u017eensk. Raziskave iz razli\u010dnih dr\u017eav denimo ka\u017eejo, da so bile skoraj vse \u017eenske, ki so ubile partnerja, prej \u017ertve njegovega nasilja.<\/p>\n
Poleg o\u010ditne povezave, ko \u017eenska ubije nasilnega partnerja, Filip\u010di\u010deva kot povezavo med nasiljem v dru\u017eini in kriminaliteto navaja \u0161e premo\u017eenjsko kriminaliteto kot strategijo pre\u017eivetja ter primere, ko nasilne\u017e prisili partnerico, da sodeluje pri izvr\u0161itvi kaznivih dejanj.<\/p>\n
Milica Anti\u010d Gaber s filozofske fakultete pa je opozorila, da v Sloveniji \u017eenske kljub dose\u017eeni izobrazbi in kulturnemu kapitalu \u0161e vedno zaostajajo pri zasedanju polo\u017eajev, ki prina\u0161ajo dru\u017ebeno mo\u010d. To razkrivajo tudi podatki o \u017eenskah v zaporih: ker med \u017eenskami prevladujejo premo\u017eenjski delikti in ne gospodarski kriminal, je o\u010ditno, da nimajo dru\u017ebene mo\u010di.<\/p>\n
Konferenco \u017denske in kriminaliteta so danes pripravili pravna fakulteta, In\u0161titut za kriminologijo ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V javnosti se vzbuja vtis, da je med storilci kaznivih dejanj vedno ve\u010d \u017eensk. A to po podatkih, ki so jih predstavili na dana\u0161njem posvetu o \u017eenskah in kriminaliteti, ne dr\u017ei, pa\u010d pa se je pove\u010dalo \u0161tevilo zapornih kazni, ki jih sodi\u0161\u010da izrekajo \u017eenskam.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":325158,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4869,1595,4769,8859],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n