Za slovensko oljkarstvo so zna\u010dilna majhna kmetijska gospodarstva in razdrobljenost olj\u010dnikov. V povpre\u010dju so olj\u010dniki majhni, veliki le 0,3 hektara, le \u0161tirje odstotki olj\u010dnikov je ve\u010djih od enega hektara. Ta majhnost kmetijskih gospodarstev in razdrobljenost ter nere\u0161ena lastni\u0161tva zemlji\u0161\u010d predstavljajo omejujo\u010de faktorje za razvoj oljkarstva, so danes v \u0160empetru pri Gorici pojasnili predstavniki Zveze dru\u0161tev oljkarjev Slovenije in Biotehni\u0161ke \u0161ole \u0160empeter pri Gorici.<\/p>\n
Na trg prihaja vse ve\u010d kakovostnega, a cenej\u0161ega olj\u010dnega olja iz tujine. Pojavljajo se tudi \u017ee prvi primeri opu\u0161\u010danja pridelave oljk, saj posamezni pridelovalci, ki nimajo osvojenega trga ugotavljajo, da je lahko gojenje oljk nerentabilno.<\/p>\n
V Sloveniji je v register \u017eivilskih obratov vpisanih le 36 oljarn za olj\u010dno olje, neregistriranih je \u0161e pribli\u017eno 30. Kot so izpostavili na novinarski konferenci, bi z uvajanjem izbolj\u0161av pri predelavi in postavitvijo polnilnih linij za olj\u010dno olje la\u017eje dosegali vi\u0161jo kakovost olja in omogo\u010dili primerno ponudbo olja za trg.<\/p>\n
Slovenska olj\u010dna olja so vi\u0161je kakovosti, kot so ponavadi uvo\u017eena. V Sloveniji je na hektaru zasajenih med 200 in 300 olj\u010dnih dreves, v \u0160paniji pa je v enem olj\u010dniku zasajenih tudi do 1000 dreves. Pridelava oljk je zato bistveno druga\u010dna od slovenske, temu primerna je tudi kakovost olj\u010dnega olja.<\/p>\n
Ob splo\u0161nemu pojavu spreminjanja podnebnih razmer (vi\u0161je temperature, ve\u010d su\u0161nih obdobij, razporeditev padavin neugodna za rast in rodnost oljk) se je tudi v oljkarstvu \u017ee pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk tem spremembam, kot tudi po upravljanju in obvladovanju tveganj.<\/p>\n
Ena od mo\u017enosti prilagoditve tehnologije temu pojavu je namakanje. Vendar so namakalni sistemi postavljeni le na 15 hektarih olj\u010dnikov na 37 kmetijskih gospodarstvih.<\/p>\n
Leto\u0161nja letina oljk na Primorskem bo enaka lanski, po besedah predsednika Zveze oljkarskih dru\u0161tev Slovenije Mirana Adami\u010da za 20 odstotkov ni\u017eja od pri\u010dakovane zaradi vremenskih razmer v leto\u0161njem letu. Nad kakovostjo pa se ne morejo prito\u017eevati.<\/p>\n
V Gori\u0161kih Brdih in na Gori\u0161kem so z obiranjem leto\u0161njega pridelka \u017ee zaklju\u010dili, prav tako so svoje delo opravile tudi oljarne. V Slovenski Istri pa prav v teh dneh zaklju\u010dujejo z obiranjem oljk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Le 15 do 20 odstotkov olj\u010dnega olja prihaja od doma\u010dih proizvajalcev, ostalo pa mora Slovenija uvoziti. Poraba olj\u010dnega olja v Sloveniji se pove\u010duje, a na prebivalca trenutno zna\u0161a le en kilogram in pomeni 4,5 odstotka potro\u0161nje rastlinskega olja, so izpostavili na novinarski konferenci ob praznovanju svetovnega dneva oljke, 24. novembru.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":325270,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,7052,7051,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n