\u0160esterico biv\u0161ih visokih politi\u010dnih in voja\u0161kih voditeljev samooklicane Hrva\u0161ke republike Herceg-Bosne na jugozahodu BiH je sodi\u0161\u010de leta 2013 obsodilo zaradi vojnih zlo\u010dinov in zlo\u010dinov proti \u010dlove\u010dnosti nad Bo\u0161njaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etni\u010dnega \u010di\u0161\u010denja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih tabori\u0161\u010d ter umorov, mu\u010denj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.<\/p>\n
Biv\u0161ega premierja Herceg-Bosne Jadranka Prli\u0107a je sodi\u0161\u010de obsodilo na 25 let zapora. Takratnega obrambnega ministra Bruna Stoji\u0107a, poveljnika glavnega \u0161taba Hrva\u0161kega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovi\u0107a ter visokega \u010dastnika Slobodana Praljka, sicer znanega hrva\u0161kega re\u017eiserja, pa na po 20 let zapora. Biv\u0161ega \u0161efa voja\u0161ke policije Valentina \u0106ori\u0107a je sodi\u0161\u010de obsodilo na 16 let zapora, takratnega \u0161efa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislava Pu\u0161i\u0107a pa na 10 let zapora.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je v sodbi poudarilo, da je v BiH v letih 1993 in 1994 potekal spopad med Hrva\u0161kim obrambnim svetom (HVO) in Vojsko BiH, ki so ga ozna\u010dili za mednarodni spopad. Ugotovili so, da je obstajal skupen zlo\u010dinski na\u010drt pod vodstvom prvega hrva\u0161kega predsednika Franja Tu\u0111mana. Kon\u010den cilj zlo\u010dinskega na\u010drta je bila vzpostavitev hrva\u0161ke entitete v mejah Hrva\u0161ke banovine iz leta 1939 in njena priklju\u010ditev Hrva\u0161ki z namenom vnovi\u010dne zdru\u017eitve hrva\u0161kega naroda. Ta entiteta naj bi se namre\u010d po morebitnem razpadu BiH priklju\u010dila Hrva\u0161ki ali postala neodvisna dr\u017eava znotraj BiH s tesnimi povezavami s Hrva\u0161ko.<\/p>\n
Takrat je sodi\u0161\u010de vnovi\u010d potrdilo vlogo Hrva\u0161ke kot agresorja v BiH in mednarodni zna\u010daj vojne v BiH, kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH Tihomirju Bla\u0161ki\u0107u in Dariu Kordi\u0107u zaradi zlo\u010dinov v osrednji BiH. Teze o vpletenosti Hrva\u0161ke in njene vojske v vojno v BiH so bile argumentirane tudi v nekaterih drugih primerih na haa\u0161kih sojenjih.<\/p>\n
Odvetniki \u0161estih bosanskih Hrvatov so v prizivnem postopku trdili, da so bile napa\u010dne ugotovitve sodi\u0161\u010da o organiziranem zlo\u010dinskem na\u010drtu in udele\u017ebi v njem kasneje obsojenih. Zahtevajo oprostitev ali ob\u010dutno zni\u017eanje zapornih kazni, kar bi za ve\u010dino verjetno tudi pomenilo oprostitev ob dejstvu, da so v haa\u0161kem priporu \u017ee 13 let. To\u017eilstvo se je prito\u017eilo, ker meni, da so kazni neprimerno nizke glede na odgovornost \u0161esterice. Zahteva 40 let zapora za Prli\u0107a, Stoji\u0107a, Praljka in Petkovi\u0107a ter 35 let zapora za \u0106ori\u0107a in 25 let za Pu\u0161i\u0107a.<\/p>\n
Prvostopenjsko sodbo so na Hrva\u0161kem do\u017eiveli kot neugodno predvsem zaradi poudarka na Tu\u0111manovi vlogi. V Zagrebu pri\u010dakujejo, da bo drugostopenjska razsodba “Prli\u0107u in drugim” druga\u010dna v delu razsodbe, ki govori o skupnem zlo\u010dinskem na\u010drtu.<\/p>\n
Navedbe o agresiji Hrva\u0161ke na BiH so v nasprotju z deklaracijo o domovinski vojni, ki so jo v hrva\u0161kem saboru sprejeli oktobra 2000. V njej so zapisali, da je Hrva\u0161ka vodila pravi\u010dno, legitimno, obrambno in osvobodilno vojno, ne pa agresorske vojne, ki bi bila usmerjena v zasedbo tujih ozemelj, ter da je branila svoje ozemlje pred velikosrbsko agresijo znotraj svojih mednarodno priznanih meja.<\/p>\n
Postopek proti \u0161esterici Hrvatov so tudi v Haagu ozna\u010dili kot enega najdalj\u0161ih, najbolj zapletenih in najte\u017ejih primerov v zgodovini haa\u0161kega sodi\u0161\u010da. Sojenje se je za\u010delo aprila 2006, kon\u010dalo pa marca 2011, nastopilo je 326 pri\u010d. Sodba na prvi stopnji, ki je bila izre\u010dena 29. maja 2013, je bila napisana na 2600 straneh.<\/p>\n
Po zgodovinski obsodbi biv\u0161ega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladi\u0107a na dosmrtni zapor za zlo\u010dine med vojno v BiH, tudi genocid v Srebrenici, minuli teden bo to zadnja sodba, ki jo bo izreklo haa\u0161ko sodi\u0161\u010de, ki bo delo kon\u010dalo konec leta. Po zaprtju sodi\u0161\u010da bo preostale morebitne prito\u017ebe obravnaval mednarodni rezidualni mehanizem, ki naj bi dokon\u010dal delo sodi\u0161\u010da, ki so ga leta 1993 ustanovili Zdru\u017eeni narodi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mednarodno sodi\u0161\u010de za vojne zlo\u010dine na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije bo v sredo objavilo pravnomo\u010dno sodbo proti \u0161estim Hrvatom iz BiH, biv\u0161im visokim predstavnikom samooklicane Herceg-Bosne. To bo tudi zadnja pravnomo\u010dna sodba haa\u0161kega sodi\u0161\u010da pred potekom mandata. \u0160esterica je bila na prvi stopnji leta 2013 obsojena na skupno 111 let zapora.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":327006,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3755,7228,1810,5825],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n