\u010clani odbora so v povezavi s primerom NLB zasli\u0161ali An\u017eeta Logarja (SDS), predsednika komisije DZ, ki raziskuje politi\u010dno odgovornost za sanacijo ban\u010dnega sistema konec leta 2013, in novinarja Mladine Boruta Mekino.<\/p>\n
Logarja in Mekino je po neuradnih informacijah izbral sekretariat Evropskega parlamenta z dveh lo\u010denih seznamov kandidatov, ki sta ju predlagali \u010dlanica odbora Tom\u010deva (EPP\/SDS) in nadomestna \u010dlanica odbora Tanja Fajon (S&D\/SD).<\/p>\n
Logar je uvodoma izpostavil, da je namen predstavitve tega slovenskega primera na evropskem odru “dvigniti kak\u0161no obrv”. Pojasnil je sumljivo poslovanje banke in kako pristojni kljub opozorilom niso ukrepali.<\/p>\n
Mekina pa je orisal \u0161ir\u0161i mednarodni kontekst razli\u010dnih odnosov EU in ZDA glede sankcij do Irana ter razse\u017enost pranja denarja v Evropi. Izpostavil je, da je omenjeni primer v Sloveniji priljubljen zaradi bli\u017eajo\u010dih se volitev in da to ni najpomembnej\u0161i problem v Sloveniji v povezavi z dav\u010dnimi oazami.<\/p>\n
\u010clane odbora je med drugim zanimalo, zakaj slovenska policija in pravosodje nista ukrepala ter kateri so primeri, ki so huj\u0161i od suma pranja denarja v NLB.<\/p>\n
Logar je na prvo vpra\u0161anje odgovoril, da odgovornih za ukrepanje bodisi ni ve\u010d med nami, pri \u010demer je navedel primer policista, ki je padel z lestve in se ubil, bodisi so dobili \u0161e vi\u0161je polo\u017eaje v strukturi, ki naj to preiskuje, kar je verjetno razlog, da se ni ukrepalo.<\/p>\n
Mekina pa je na drugo vpra\u0161anje odgovoril, da je huj\u0161i sistemski problem, ki temelji v dejstvu, da je Slovenija s spremembo zakonodaje omogo\u010dila prodajo dr\u017eavnih dele\u017eev podjetjem iz dav\u010dnih oaz s ponudbo vi\u0161je kupnine, s \u010dimer je legitimizirala skriti denar.<\/p>\n
Tom\u010deva je izpostavila, da je NLB najve\u010dja dr\u017eavna banka, ki je dobila dr\u017eavno pomo\u010d ob soglasju Evropske komisije v zameno za zavezo o prodaji, ki se ji vlada sedaj izogiba, ter da so na preizkusu slovenska pravna dr\u017eava in njene institucije, ki so bile doslej povsem neu\u010dinkovite.<\/p>\n
Predsednik odbora Langen je na koncu povzel, da gre o\u010ditno za velik primer pranja denarja v Sloveniji in da vpra\u0161anje, kdo je odgovoren, ni bilo pravo\u010dasno raziskano. Ob tem je izpostavil, da je treba odgovore poiskati v Sloveniji in da njegov odbor tega ne more storiti.<\/p>\n
“Predsednik odbora je na koncu ugotovil, za kaj gre – EU ne more re\u0161evati notranjepoliti\u010dnih te\u017eav v posameznih \u010dlanicah,” je po razpravi dejal Mekina, ki meni, da je bila razprava namenjena zlasti pritisku, da se NLB proda.<\/p>\n
“Debata je bila namenjena bolj slovenski javnosti kot poslancem, ki niso dobro razumeli, za kaj gre. U\u010dinki pa, kot lahko predvidevamo iz napovedi predsednika, bodo deklarativni,” je \u0161e povedal Mekina.<\/p>\n
Logar pa je na vpra\u0161anje, kaj pri\u010dakuje od evropskih institucij, odgovoril, da predvsem pri\u010dakuje od slovenskih institucij, da bodo opravile svojo nalogo, evropske institucije pa so pomembne, ker dajo “zvo\u010dnik in glas” tak\u0161nim pomembnim temam.<\/p>\n
Tudi Fajonova je ocenila, da gre za zadevo, ki jo morajo re\u0161iti nacionalni organi. Pred zasli\u0161anjem je tako izrazila pri\u010dakovanje, da kolegi ne bodo pri\u010da zgolj politiziranju slovenske notranje zadeve.<\/p>\n
“Zanimivost zasli\u0161anja pa je, da je bilo sklicano na zadnji dan delovanja odbora, \u010deprav preiskave potekajo od leta 2010, dokumente pa je NLB stranki SDS posredovala \u017ee leta 2015. Zato se ne morem izogniti mnenju, da gre za namerno politizacijo nacionalnega vpra\u0161anja, kar Slovenji ne prina\u0161a ugleda,” je povedala Fajonova, ki je dana\u0161nje zasli\u0161anje spremljala ob robu vrha EU-Afrika v Slonoko\u0161\u010deni obali.<\/p>\n
Tom\u010deva je po razpravi odlo\u010dno zavrnila o\u010ditke, da gre za predvolilno potezo. Izpostavila je, da ta odbor nima konkretnih pristojnosti – ni ne policija ne to\u017eilstvo, tako da je \u017eogica na strani nacionalnih preiskovalnih organov.<\/p>\n
Odbor, ustanovljen sredi lanskega leta po izbruhu afere Panamski dokumenti, zaradi \u010desar je dobil ime Pana, sicer kon\u010duje svoj mandat. Pripravlja poro\u010dilo s priporo\u010dili za ukrepanje v boju proti dav\u010dnim utajam in pranju denarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odbor Evropskega parlamenta za preiskovanje pranja denarja je danes v Bruslju na pobudo evropske poslanke Romane Tomc obravnaval tudi primer domnevnega pranja iranskega denarja v NLB. Predsednik odbora Werner Langen je po razpravi poudaril, da je treba odgovore na vpra\u0161anja v povezavi s tem velikim primerom pranja denarja poiskati v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6339,4595,9927,4632,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n