“V zadnji 15 letih se je pokazalo, da so na\u0161i desetletni otroci izjemno napredovali pri branju. Kljub urbanim mitom, da otroci ne razumejo ni\u010d, kar preberejo, to ne dr\u017ei,” pravi nacionalna koordinatorka PIRLS za Slovenijo Marjeta Doupona, ki je tudi predstavila rezultate raziskave.<\/p>\n
Po raziskavi so slovenski desetletniki v zadnjih 15 letih napredovali za eno krepko leto. Rezultati ka\u017eejo, da fantje in deklice napredujejo enakomerno. Sicer razkorak glede na spol \u0161e vedno obstaja, a je po navedbah Douponove zanemarljiv. Dose\u017eek de\u010dkov je danes sicer tam, kjer so bile deklice leta 2006. \u010ce se bo raven pismenosti \u0161e naprej zvi\u0161evala z istim tempom, bodo de\u010dki \u010dez deset let v povpre\u010dju na istem bralnem nivoju, kot so danes deklice. Pri tem je nujno omeniti, da je variabilnost znotraj skupine de\u010dkov in variabilnost znotraj skupine deklic mnogo ve\u010dja od razlike med skupinama, je dejala.<\/p>\n
Po njenih besedah je skrb vzbujajo\u010de, da te raziskave poka\u017eejo, da se na dolgi rok razlike pri bralni pismenosti med razli\u010dnimi dru\u017ebenimi skupinami pove\u010dujejo. “V zadnjih 15 letih so se razlike med otroki z vi\u0161jim socialnoekonomskim statusom in tistimi s slab\u0161im socialnoekonomskim statusom pove\u010dale pribli\u017eno za eno tretjino. Dober pokazalnik je na primer \u0161tevilo knjig doma. Pri vi\u0161jem socialnoekonomskem statusu je vi\u0161ji tudi bralni dose\u017eek,” je navedla.<\/p>\n
Tako so u\u010denke in u\u010denci, ki imajo doma le malo knjig, v 15 letih napredovali za 33 to\u010dk, tisti, ki jih imajo doma ve\u010d kot 200, pa za 49 to\u010dk. Razlika v napredku zna\u0161a 16 to\u010dk v prid otrok z vi\u0161jim socialnoekonomskim statusom, je dejala. Obenem je opozorila, da imamo v Sloveniji vse mo\u017enosti za zaustavitev tega trenda, da ga postavimo na glavo in tudi tiste otroke, ki doma nimajo ustreznih materialnih resursov dobro opismenimo in jim ponudimo enake mo\u017enosti izobra\u017eevanja.<\/p>\n
Ker ne samo odrasli in mladostniki, pa\u010d pa tudi otroci vedno ve\u010d berejo na spletu, kvalitete in uspe\u0161nosti takega branja pa ne poznamo dovolj, so v raziskavi PIRLS v letu 2016 prvi\u010d preverjali bralno pismenost tudi pri spletnem branju. “Raziskava je pokazala, da slovenski u\u010denci in u\u010denke dosegajo ni\u017eje rezultate pri branju v spletnem okolju kot pri klasi\u010dnem branju,” je \u0161e razkrila Marjeta Doupona.<\/p>\n
Najnovej\u0161a raziskava PIRLS je tudi pokazala, da pribli\u017eno 15 odstotkov otrok do\u017eivlja medvrstni\u0161ko nasilje vsaj enkrat tedensko, med njimi sta temu nasilju izpostavljeni pribli\u017eno dve tretjini fantov. Ti otroci so v primerjavi z drugimi otroki precej slab\u0161i bralci. Razlika se poka\u017ee tudi pri skupinah z razli\u010dnim socialnoekonomskim statusom, saj je nasilju izpostavljenih nekaj ve\u010d otrok z ni\u017ejim socialnim stanjem.<\/p>\n
Dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port Andreja Barle Lakota je ocenila, da so rezultati raziskave za Slovenijo zelo dobri, kar pa ne pomeni, da moramo biti s tem zadovoljni. Spomnila je, da je smo bili opozorjeni na velik vpliv socialnoekonomskega ozadja u\u010dencev na njihove dose\u017eke in da dose\u017eki tistih u\u010dencev, ki dosegajo najni\u017eje ravni bralne pismenosti vendarle niso tako napredovali kot u\u010denci z vi\u0161jim socialnoekonomskim statusom. “Znotraj \u0161olskega sistema moramo biti pozorni na te pojave. Prav tako moramo biti pozorni na ustvarjanje varnega in hkrati spodbudnega \u0161olskega okolja,” je \u0161e opozorila dr\u017eavna sekretarka.<\/p>\n
Medtem rezultati \u0161tudije, ki so jo v 2016 izvedli v 50 dr\u017eavah in 11 regijah, za ostale dr\u017eave med drugim ka\u017eejo, da se je bralna pismenost pri otrocih, starih od devet do deset let, poslab\u0161ala v ZDA, Kanadi, Franciji in \u0161e nekaterih drugih razvitih dr\u017eavah, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Od tega se je v desetih dr\u017eavah \u0161e posebej poslab\u0161ala v primerjavi z raziskavo pet let prej, in sicer v Belgiji, Kanadi, Danski, Franciji, Iranu, Izraelu, Malti, Novi Zelandiji, Portugalski in ZDA. Napredek v bralni pismenosti pa je raziskava ugotovila pri otrocih v 18 dr\u017eavah, med drugim v Angliji, Rusiji in Katarju.<\/p>\n
Najbolj\u0161o bralno pismenost so v raziskavi, v katero je bilo vklju\u010denih 319.000 otrok, pokazali otroci iz Rusije in Singapurja.<\/p>\n
Dekleta so se bolje od fantov odrezala v 48 dr\u017eavah, s povpre\u010dno razliko 19 to\u010dk, enakovreden rezultat pa so deklice in de\u010dki dosegli na Portugalskem in v Macau.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski u\u010denci izkazujejo nadpovpre\u010dne rezultate v bralni pismenosti, kot jo meri mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016. Napredek v 15 letih je velik, saj so slovenski desetletniki v tem \u010dasu napredovali za 41 to\u010dk, so ob predstavitvi rezultatov med \u010detrto\u0161olci povedali na dana\u0161nji novinarski konferenci Pedago\u0161kega in\u0161tituta.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":329839,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5014],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n