Kmetijstvo je vzrok za pribli\u017eno petino globalnih izpustov toplogrednih plinov. V kmetijstvu nastajata predvsem dva toplogredna plina: metan, ki izhaja iz prebavnih procesov \u017eivine (riganja in vetrov) in shranjenega gnoja, ter didu\u0161ikov oksid iz du\u0161ikovih gnojil.<\/p>\n
Metan, ki pribli\u017eno 25-krat bolje absorbira toploto kot najbolj raz\u0161irjeni toplogredni plin ogljikov dioksid, je vzrok za okoli 40 odstotkov kmetijskih emisij, zgodovinsko gledano pa so po pisanju portala Bloomberg izpusti metana pri \u017eivinoreji odgovorni za okoli \u010detrtino globalnega segrevanja ozra\u010dja od za\u010detka industrijske revolucije.<\/p>\n
Znanstveniki po vsem svetu zato i\u0161\u010dejo na\u010dine, kako zmanj\u0161ati ta velik podnebni odtis \u017eivinoreje. Krav je po nekaterih ocenah na svetu celo blizu 1,5 milijarde, vsaka pa v ozra\u010dje na leto v povpre\u010dju izpusti od 70 do 120 kilogramov metana.<\/p>\n
Ena od poti, ki jo raziskujejo, je sprememba v prehrani govedi. Kanadski in avstralski znanstveniki tako po pisanju ve\u010d medijev prou\u010dujejo u\u010dinke dodajanja posu\u0161enega morskega rastlinja k prehrani, ki sicer temelji na travi oz. senu.<\/p>\n
To mo\u017enost so za\u010deli preiskovati, ko je pred dobrim desetletjem nek \u017eivinorejec iz province Otok princa Edwarda na vzhodni kanadski obali izvedel poskus in kravam omogo\u010dil pa\u0161o na obali, kjer je le\u017ealo obilo posu\u0161enega morskega rastlinja (trav, alg). Ugotovil je, da so bile te krave bistveno bolj zdrave in produktivne od tistih, ki so se pasle na pa\u0161nikih.<\/p>\n
Pred tremi leti sta nato kanadska raziskovalca Rob Kinley in Alan Fredeen potrdila ugotovitve omenjenega poskusa in obenem ugotovila, da vklju\u010ditev morskega rastlinja v prehrano govedi zmanj\u0161a tudi izpuste metana iz njihovega prebavnega procesa.<\/p>\n
Kinley se je nato lani pridru\u017eil avstralskemu znanstveniku Rockyju de Nysu in skupaj sta po izvedenih poskusih v kontroliranem okolju ugotovila, da se ob dodatku manj kot dveh odstotkov posu\u0161enih rde\u010dih morskih alg, ki rastejo v morju ob obali avstralske zvezne dr\u017eave Queensland, h kravji prehrani emisije metana lahko zmanj\u0161ajo za 99 odstotkov.<\/p>\n
Omenjeni kanadski kmet je sicer rezultate svojega poskusa \u017ee unov\u010dil in se za\u010del ukvarjati s pridelavo in su\u0161enjem morskega rastlinja, a pri ve\u010dini kmetov je na poti k temu na\u010dinu zmanj\u0161anja podnebnega odtisa \u017eivinoreje \u0161e veliko ovir. Ena od teh je, da je ve\u010dina \u017eivinoreje na obmo\u010djih v notranjosti dr\u017eav, ne ob obalah, kar ustvarja logisti\u010dne izzive in s tem povezane nove izpuste. Prav tako bi bile za te spremembe v prehrani krav potrebne zelo velike koli\u010dine morskega rastlinja.<\/p>\n
Na Novi Zelandiji, ki je svetovna velesila predvsem v mle\u010dni \u017eivinoreji, zato znanstveniki ob podpori dr\u017eave presku\u0161ajo drugo pot. Trudijo se iznajti cepivo proti kravjemu riganju. To namre\u010d po ugotovitvah povzro\u010di ve\u010d izpustov metana kot njihovi vetrovi. Za zdaj uspeha \u0161e ni.<\/p>\n
Mo\u017enosti za zmanj\u0161anje izpustov iz \u017eivinoreje prina\u0161a tudi genetika, a je javno mnenje v velikem delu sveta precej negativno nastrojeno proti genetsko spremenjenim organizmom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Znanstveniki i\u0161\u010dejo na\u010dine, kako zmanj\u0161ati prispevek krav k podnebnim spremembam. Krave pri prebavljanju spro\u0161\u010dajo metan, izjemno mo\u010dan toplogredni plin, zato so izpusti v \u017eivinoreji pomemben dejavnik globalnega segrevanja ozra\u010dja. Primera morebitnih re\u0161itev sta dodatek morskega rastlinja k prehrani govedi in cepivo proti kravjemu riganju.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":181121,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7420,4561],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n