Ta korak joge je za marsikoga zelo te\u017eak, ker smo kot dru\u017eba prepojeni z vzorci \u00bbnisem dovolj dober\u00ab ali \u00bbpreve\u010d sem to in to\u2026\u00ab Vzorci kot so \u00bbnisem dovolj pameten\/a\u00ab, \u00bbnisem dovolj lep\/a\u00ab, \u00bbodnosi mi ne gredo dobro od rok\u00ab itd.. so programi. Kadar delujemo v teh programih, izbiramo take odnose, slu\u017ebe in situacije, kjer se ta na\u0161a pri\u010dakovanja potrjujejo in krepijo na\u0161e programe.<\/span><\/p>\n Torej, \u010de je na\u0161 pogled na \u017eivljenje ve\u010dinoma negativen, je te\u017eko dose\u010di pozitivno stanje duha. <\/span><\/p>\n Prav tako ljudje preve\u010dkrat \u017eivimo v prihodnosti, vsi zelo dobro poznamo misli kot so: \u00bbKo bom naredil\/a to in to, bom sre\u010den\/sre\u010dna\u2026\u00ab Razmi\u0161ljamo o prihodnosti, o \u010dasu, ko bomo kon\u010dali \u0161tudij, ko se bomo upokojili, ko bodo na\u0161i otroci kon\u010dali \u0161olanje, ko bomo shuj\u0161ali, ko si bomo kupili nov avto itd\u2026. Vsi imamo idejo o ne\u010dem ali o kak\u0161ni materialni dobrini, ki nam bo v bodo\u010de pomagala biti bolj sre\u010dni in zadovoljni. <\/span><\/p>\n Santosha ali zadovoljstvo ne pomeni, da nehamo delovati in se odre\u010demo lastnim potrebam in \u017eeljam. Zadovoljstvo pomeni, da sprejmemo in cenimo, kar imamo in tisto, kar smo \u017ee in se od tu po\u010dasi in nenasilno premikamo naprej. <\/span><\/p>\n V \u010dlove\u0161ki naravi je, da v \u017eivljenju ho\u010demo ve\u010d, ho\u010demo priti vi\u0161je in hitreje, si ne dovolimo vzeti po\u010ditka, dokler ne dose\u017eemo svojih ciljev in \u017eelja. To je naravni nagon \u010dloveka, ki nam pomaga pre\u017eiveti. <\/span><\/p>\n Razmislimo o tem, kateri cilji so resni\u010dno pomembni za na\u0161e \u017eivljenje, na\u0161 svet in na\u0161o blaginjo. Izguba te\u017ee, nakup avtomobila, hi\u0161e ali celo sre\u010danje z nekom so le iskanje sre\u010de izven sebe. Je iskanje ne\u010desa, kar bi nas razveselilo, vendar to veselje, \u010de ima vir izven sebe, navadno hitro mine. In ujamemo se v krog, kjer spet i\u0161\u010demo sre\u010do, nato se ponovno pojavi \u017ealost, pomanjkanje ljubezni in nastopi strah.<\/span><\/p>\n Odgovor je v ne-navezanosti in spo\u0161tovanju svojih lastnih resnic. \u00a0<\/span><\/p>\n Joga nas u\u010di, da sre\u010de ne i\u0161\u010demo izven sebe, ampak da ozavestimo, da je mir in sre\u010da znotraj nas. Kadar pri\u010dakujemo, da nam bodo materialne dobrine in drugi ljudje prinesli svobodo in sre\u010do, smo na poti k nezadovoljstvu. <\/span><\/p>\n Ego najprej \u017eeli, hrepeni, se veseli, nato do\u017eivlja bole\u010dino, izgubo, spet \u017eeljo in pohlep, pri\u010dakuje sre\u010do in spet razo\u010daranje.<\/span><\/p>\n Razmislimo o tem kdaj smo pravzaprav zadovoljni? Kak\u0161ne so okoli\u0161\u010dine, da \u010dutimo zadovoljstvo? Ali so le te vedno enake? <\/span><\/p>\n Sre\u010do in zadovoljstvo lahko ob\u010dutimo na razli\u010dne na\u010dine. Ena oblika sre\u010de je, ko zadovoljujemo sami sebe, svoja \u010dutila. Ta vrsta sre\u010de je prehodna in minljiva. Vedno je najprej \u017eelja, hrepenenje in nato zadovoljitev, temu pa sledi navezanost in \u017ealost. Druga vrsta \u010dutenja sre\u010de lahko izhaja iz uspeha. Ko smo uspe\u0161ni, je ego zadovoljen. Tudi ta vrsta sre\u010de je minljiva. Ego, ki je pritrjen na “denar in slavo”, se boji izgube teh stvari in jezen in razo\u010daran, ko se to zgodi. Tretja vrsta sre\u010de prihaja iz slu\u017eenja <\/span><\/p>\n drugim. Sre\u010da, ki izhaja iz dela, kjer zadovoljujemo sebe s slu\u017eenjem drugim prav tako zadovoljuje ego. <\/span><\/p>\n Kaj je torej resni\u010dno zadovoljstvo? \u017divljenje iz srca, z odsotnostjo ega. <\/span><\/p>\n Pri poti v lastno spremembo, nam lahko pomaga razumevanje, da je \u010dlovek del stvarstva, narave. Prav tako kot narava, ki se spreminja skladno z letnimi \u010dasi, \u017eivljenjskimi cikli, se spreminja tudi \u010dlovek (telo, um, du\u0161a).<\/span><\/p>\n Vse to, kar v tem trenutku dojemamo, kar menimo da smo, se v naslednjem trenutku lahko popolnoma spremeni. Vse je v spremembi, \u010dlovek je sprememba. <\/span><\/p>\n Torej sre\u010de ni iskati izven, le\u017ei v nas, samo odkriti jo je potrebno. Prav to lahko naredimo s pomo\u010djo joga prakse. <\/span><\/p>\n Vsak praktikant joge se je, ali se v nekem obdobju med samo prakso primerja z drugimi, preverja v umu ali je morda bolj\u0161i ali slab\u0161i od soseda. Ne glede na kateri zahtevnostni stopnji prakse smo, si \u017eelimo ve\u010d. Dobra plat joge je, da ni tekmovanje, imamo celo \u017eivljenje \u010das, da razvijamo na\u0161o prakso, po\u010dasi, nenasilno in z zadovoljstvom. Joga nima meja, ni izmerljiva, je osebna izku\u0161nja vsakega posameznika, zato merjenje v izvedbi asane in dol\u017eine diha ni na mestu. <\/span><\/p>\n \u010ce se na praksi joge primerjamo z drugimi, razmi\u0161ljamo kako izgledamo in ali je na\u0161 sosed bolj\u0161i ali slab\u0161i od nas, na nek na\u010din zlorabljamo na\u0161o prakso, saj nas ta vodi v negativnost in v nesprejemanje sebe. Na ta na\u010din hranimo prepri\u010danje, da nismo dovolj dobri taki kot smo. To da sprejmemo omejitve svojega telesa je pomembno tudi z vidika osebne prakse joge \u2013 \u010de se namre\u010d na silo potiskamo v polo\u017eaje, za katere \u0161e nismo (ali morda nikoli ne bomo) pripravljeni, se telo upre, postane togo, se brani pred siljenjem, lahko pa se tudi po\u0161kodujemo. <\/span><\/p>\n Namesto, da nasedemo dana\u0161njim idejam o lepem telesu, in prepri\u010danjem, da na\u0161e telo ni dovolj dobro tak\u0161no kot je, lahko s pomo\u010djo joge okrepimo pozitiven odnos s svojim telesom. Prenehajmo se osredoto\u010dati na to, kako na\u0161e telo izgleda in se za\u010dnimo osredoto\u010dati na to, kako se na\u0161e telo po\u010duti. Po\u010dutje telesa lahko preu\u010dujemo in izbolj\u0161ujemo s pomo\u010djo asane, meditacije, pranajame, s spremembo na\u010dina \u017eivljenja, ki nam ga ponuja joga. Na ta na\u010din se globlje pove\u017eemo s seboj in s svetom okrog nas.<\/span><\/p>\n Kadar smo ujeti v neki situaciji in imamo ob\u010dutek, da ne moremo narediti tistega, kar bi morali, je te\u017eko sprejemati sebe in \u017eiveti v zadovoljstvu. Vendar je to klju\u010dno za trajno osebno preobrazbo. Ravno praksa joge nam pomaga pri potrpe\u017eljivosti v \u017eivljenju, da ozavestimo, da se stvari zgodijo takrat, ko je za nas pri\u0161el \u010das in ne prej, ne glede na to, koliko si mi (ego) to \u017eelimo. <\/span><\/p>\n Vsi se kdaj znajdemo v te\u017ekih \u017eivljenjskih situacijah \u2013 izgubimo slu\u017ebo, smo v bole\u010dem odnosu ali pa nam ta razpade, na\u0161i otroci imajo te\u017eave v \u0161oli, do\u017eivljamo smrt v dru\u017eini itd\u2026 V teh primerih je te\u017eko \u010dutiti mir in zadovoljstvo. Santosha nas u\u010di, da poi\u0161\u010demo mir v sebi, \u010deprav je okrog nas ne-mir. Praktikant joge se v vsaki situaciji zaveda, da je v te\u017ekih situacijah najbolj pomembna razsodnost in lasten odziv na situacijo. \u010ce znamo poiskati mir v sebi, se zavedamo, da so \u0161e tako te\u017eke situacije le del sprememb in rasti. <\/span><\/p>\n![](\"http:\/\/zenska.hudo.com\/files\/2017\/12\/profimedia-0322629544-320x155.jpg\")
Kako si torej pomagati z jogo k ve\u010djemu zadovoljstvu? <\/b><\/h2>\n
Mi sami smo tisti, ki se v resnici edino lahko spremenimo<\/b><\/h2>\n
Princip zadovoljstva v jogi<\/b><\/h2>\n
Ko \u017eivljenje ni tak\u0161no, kot bi \u017eeleli<\/b><\/h2>\n