Vse se je pred ve\u010d kot tremi leti za\u010delo kot ideja predsednika \u010cebelarske zveze Slovenije Bo\u0161tjana No\u010da, ki se je sprva zdela smela, a skoraj nemogo\u010da. “Ko smo v \u010debelarski zvezi dali to pobudo, smo bili dele\u017eni nasmehov, \u010de\u0161 da Slovenija nima mo\u010di prepri\u010dati 200 \u010dlanic ZN. A bil sem prepri\u010dan, da ob dobri ideji politika ne bo nasprotovala. Prav to se je zgodilo – svetovni dan \u010debel je podprl ves svet,” je za STA poudaril No\u010d.<\/p>\n
Slovenija si od leta 2014 prizadeva, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan \u010debel in s tem potrdili pomen tega opra\u0161evalca za pre\u017eivetje \u010dloveka. Vlada je na pobudo \u010cebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru ZN spro\u017eila postopke za razglasitev svetovnega dne \u010debel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen \u010debel in drugih opra\u0161evalcev.<\/p>\n
Podporo pa je v tem \u010dasu na politi\u010dni in strokovni ravni iskala po vsem svetu. Ta pot je bila zelo uspe\u0161na, saj jo podpirajo vse dr\u017eave ZN, 115 dr\u017eav pa je tudi sopodpisnic resolucije oziroma t.i. kosponzoric, med njimi tudi najve\u010dje, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse dr\u017eave EU.<\/p>\n
Dr\u017eave slovensko ponudbo podpirajo tudi zato, ker v njej vidijo enega od temeljev za pove\u010dano proizvodnjo hrane in boj proti lakoti. \u010cebela in \u010debelarstvo je po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana \u017didana panoga, kjer smo najbolj\u0161i. Meni, da je to eno redkih podro\u010dij, kjer lahko re\u010demo, da smo velesila.<\/p>\n
A No\u010d opozarja, da je svetovni dan samo prva etapa. “Dan ni namenjen temu, da bomo praznovali praznik \u010debel, ampak predvsem da se bo svet zavedal pomena \u010debel in da bomo ustvarili pogoje, da bodo \u010debele sploh lahko pre\u017eivele. Sprejeti bo treba ukrepe, da bodo \u010debele nadaljevale svoje poslanstvo, saj je vsaka tretja \u017elica hrane odvisna od opra\u0161evalcev,” je \u0161e dodal No\u010d.<\/p>\n
\u010cebele v zadnjem obdobju na obmo\u010dju intenzivnega kmetijstva vse bolj ogro\u017eajo okoljske nevarnosti. Njihovo naravno okolje se kr\u010di, pogoji za pre\u017eivetje pa postajajo vse slab\u0161i. Medovita obmo\u010dja izginjajo zaradi vse \u0161tevil\u010dnej\u0161ih monokultur ter spremenjene in intenzivnej\u0161e tehnologije obdelovanja monokultur in obdelovanja travi\u0161\u010d, ki \u010debelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano.<\/p>\n
Ob tem si No\u010d \u017eeli, da bi bila razglasitev tudi gospodarska prilo\u017enost za Slovenijo. Podobno kot blagovna znamka Mozart za Avstrijo – da noben turist ne bi od\u0161el iz Slovenije brez vsaj enega \u010debeljega izdelka.<\/p>\n
V Sloveniji se po podatkih zveze ukvarja s \u010debelarstvom ve\u010d kot 10.000 \u010debelarjev, ki v povpre\u010dju \u010debelarijo s po 16 panji \u010debel. Po \u0161tevilu \u010debelarjev na 1000 prebivalcev je Slovenija s skoraj petimi \u010debelarji v samem vrhu dr\u017eav \u010dlanic EU.<\/p>\n
Po zadnjih ocenah je v EU ve\u010d kot 600.000 \u010debelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le pribli\u017eno 60-odstotno samooskrbo. \u010cebelar v EU \u010debelari v povpre\u010dju s 26 panji. Najve\u010dji \u010debelarji so v \u0160paniji, ki imajo povpre\u010dno ve\u010d kot 103 panje na \u010debelarja, najmanj\u0161i pa na Irskem, kjer imajo povpre\u010dno pet panjev na \u010debelarja.<\/p>\n
Na svetu se po ocenah Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih letih pridela ve\u010d kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu mo\u010dno pove\u010duje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada.<\/p>\n
Slovenija skrbi za ohranitev kranjske sivke, ki je avtohtona pasma \u010debel. Gre za eno najbolj raz\u0161irjenih pasem v svetovnem merilu. Za vsak nabrani kilogram medu obi\u0161\u010de \u010debelja dru\u017eina ve\u010d kot \u0161tiri milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov.<\/p>\n
Razglasitev svetovnega dneva \u010debel bo slovenska delegacija na \u010delu z \u017didanom obele\u017eila v New Yorku s slovesnim sprejemom v stavbi Zdru\u017eenih narodov za diplomate dr\u017eav \u010dlanic ZN, medije in Slovence v ZDA. Na svetovni dan \u010debel bo opozorila tudi z razstavo interaktivnega paviljona \u010cebelji svet, ki poteka do 22. decembra v stavbi ZN.<\/p>\n
Obele\u017eitev prvega svetovnega dne \u010debel bo prihodnje leto 20. maja sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega sre\u010danja na temo, kako pomagati \u010debelam.<\/p>\n
Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan \u010debel pa nastaja tudi program odli\u010dnosti v \u010debelarstvu, ki bo temeljil na \u0161tirih stebrih, in sicer odli\u010dnosti v \u010debelarski tehnologiji, odli\u010dnosti v zdravstvenem varstvu \u010debel, odli\u010dnosti v raziskovalni dejavnosti in odli\u010dnosti pri organiziranosti \u010debelarjev.<\/p>\n
Prepoznavnost, predvsem pa strokovnost in kompetence slovenskih \u010debelarjev prina\u0161ajo pove\u010dano zanimanje razli\u010dnih dr\u017eav za slovensko znanje. Zato so \u017ee stekle priprave za ustanovitev slovenske \u010debelarske akademije. Ta bo organizirana kot oddelek Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije, s sede\u017eem v \u010cebelarskem domu v Lukovici in bo zdru\u017eevala slovensko \u010debelarsko znanje vseh institucij. V okviru akademije bodo slovenski in najverjetneje tudi drugi strokovnjaki podajali znanje, izku\u0161nje in kompetence. Po navedbah \u017didana je \u017ee sedaj veliko povpra\u0161evanje po enodnevnih, tedenskih in celo ve\u010dtedenskih izobra\u017eevanjih posameznikov in skupin.<\/p>\n
\u010cebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo sicer v pisni obliki prvi\u010d omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo \u010debelarstvo na Kranjskem tudi prvi\u010d ob\u0161irneje predstavljeno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po treh letih in pol iskanja podpore po vsem svetu se v sredo v New Yorku obeta razglasitev 20. maja za svetovni dan \u010debel. Slovensko pobudo podpirajo vse \u010dlanice Zdru\u017eenih narodov, \u010debela pa postaja vse bolj prepoznaven simbol na\u0161e dr\u017eave. Medena penina se za sredo tako \u017ee hladi, odprli pa jo bodo na slovesnosti v prostorih ZN.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":335062,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,9100,4669],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n