Pred desetimi leti so se tako Slovenija, Mad\u017earska, \u010ce\u0161ka, Slova\u0161ka, Poljska, Estonija, Litva in Latvija pridru\u017eile schengenskemu obmo\u010dju, ki danes obsega 26 dr\u017eav – od \u010dlanic EU ni le Cipra, Irske in Velike Britanije ter Bolgarije, Romunije in Hrva\u0161ke, ki na vstop \u0161e \u010dakajo. V obmo\u010dju pa so tudi Islandija, Liechtenstein, Norve\u0161ka in \u0160vica, ki sicer niso \u010dlanice EU.<\/p>\n
Schengensko obmo\u010dje zdaj skupaj obsega 4,3 milijona kvadratnih kilometrov, na katerih \u017eivi ve\u010d kot 420 milijonov ljudi, ki lahko po celotnem obmo\u010dju potujejo brez nadzora in formalnosti na notranjih mejah \u010dlanic. Enako velja za tovor, kar je bistveno pripomoglo k pospe\u0161itvi pretoka blaga, enega temeljnih stebrov evropskega enotnega trga.<\/p>\n
Ob najve\u010dji hkratni \u0161iritvi obmo\u010dja doslej so 21. decembra 2007 najprej “padle” meje na kopnem. Ob splo\u0161nem praznovanju v dr\u017eavah nekdanje Vzhodne Evrope in Sloveniji so se dvignile zapornice na mejnih prehodih na novih “notranjih” mejah raz\u0161irjenega schengenskega obmo\u010dja. Enako se je zgodilo tudi v pristani\u0161\u010dih na linijah med \u010dlanicami obmo\u010dja. 30. marca naslednje leto pa se je sprostil \u0161e nadzor na letali\u0161\u010dih – do zamika je pri\u0161lo zaradi spomladanske uskladitve voznih redov.<\/p>\n
Po drugi strani pa se je z vstopom Slovenije v schengensko obmo\u010dje zaostril nadzor na slovenski ju\u017eni meji. Slovenija je namre\u010d prevzela varovanje 718 kilometrov zunanje meje celotne povezave – 670 kilometrov na kopenski meji s Hrva\u0161ko in 48 kilometrov na morju.<\/p>\n
\u010ceprav meja med dr\u017eavama \u0161e ni bila dolo\u010dena, kot je zdaj z odlo\u010ditvijo arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da, to v minulih desetih letih ni predstavljalo posebnega problema za dr\u017eavi – vse do izbruha migrantske krize leta 2015, ko je Slovenija na dolo\u010denih odsekih meje postavila ograjo, zaradi \u010desar je Hrva\u0161ka protestirala, ker da poteka po njenem ozemlju.<\/p>\n
To vpra\u0161anje zdaj ostaja potisnjeno v ozadje re\u0161evanja spora glede implementacije arbitra\u017ene odlo\u010ditve. Bo pa verjetno postalo bolj ali manj nepotrebno, ko se bo schengnu pridru\u017eila tudi Hrva\u0161ka in bo ona prevzela varovanje zunanje schengenske meje s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter \u010crno goro, Slovenija pa bo obkro\u017eena s samimi \u010dlanicami schengenskega obmo\u010dja in ji za nadzor na mejnih to\u010dkah ne bo treba ve\u010d skrbeti.<\/p>\n
\u010ce bo schengen seveda pre\u017eivel in prestal najve\u010djo krizo od nastanka – podpisa sporazuma v luksembur\u0161kem mestu Schengen leta 1985. Sredi migrantske krize leta 2015 so \u0161tevilne dr\u017eave ponovno uvedle nadzor na svojih mejah, da bi tako lahko zajezile tok beguncev in migrantov. \u010ceprav naj bi bil to v skladu s schengenskimi pravili le za\u010dasen ukrep, pa Avstrija, Nem\u010dija, Norve\u0161ka, Danska in \u0160vedska ta nadzor iz varnostnih razlogov ohranjajo in ga v bli\u017enji prihodnosti niti ne nameravajo odpraviti. Zaradi teroristi\u010dne gro\u017enje ga ohranja tudi Francija.<\/p>\n
To pa predstavlja klju\u010den poseg v sam smisel schengenske ureditve in ene najve\u010djih otipljivih pridobitev Evropske unije, ki omogo\u010da prost pretok ljudi in blaga prek meja dr\u017eav \u010dlanic brez posebne kontrole.<\/p>\n
Migrantska kriza je razkrila, da je bilo bistveno nezadostno varovanje zunanjih meja – tako meja EU kot tudi schengenskega obmo\u010dja. Te\u017eaven je predvsem nadzor meja v Sredozemskem morju, preko katerega minula leta potekajo glavne begunske in migracijske poti iz Bli\u017enjega vzhoda in Afrike.<\/p>\n
Zaradi poplave prosilcev za azil, ki jih je treba v skladu z veljavno azilno zakonodajo temeljito preveriti, med prosilci pa so bili tudi \u0161tevilni taki, ki si mednarodne za\u0161\u010dite niso zaslu\u017eili, so mejne dr\u017eave postale preobremenjene. Predvsem to velja za Italijo in Gr\u010dijo, ki se soo\u010data z glavnim pritiskom migrantov na svoje zlasti morske meje.<\/p>\n
Evropska komisija sku\u0161a zaplete re\u0161iti z reformo, ki podalj\u0161uje mo\u017enost nadzora zaradi predvidljive resne gro\u017enje javnemu redu ali varnosti z najve\u010d \u0161est mesecev na najve\u010d tri leta. Namen je zagotoviti evropsko, skupno ukrepanje in prepre\u010diti enostranske nacionalne ukrepe, ki delujejo razdiralno.<\/p>\n
Komisija sicer obljublja stro\u017ejo za\u0161\u010dito pred zlorabami in zagotavlja, da bo uvedba nadzora na notranjih mejah mo\u017ena le kot skrajni ukrep. A kljub temu reforma spro\u017ea kritike, da dejansko omogo\u010da podalj\u0161evanje nadzora v nedogled, kar pomeni za\u010detek konca schengna.<\/p>\n
Klju\u010dna bo obnovitev zaupanja med \u010dlanicami. Poleg tega je na\u010drtovana reforma tesno povezana s prenovo evropskega azilnega sistema, kjer je zaradi migrantske krize prav tako ve\u010d odprtih dilem in enostranskih ukrepov kot pa skupnih, evropskih re\u0161itev.<\/p>\n
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos zagotavlja, da bo zavaroval schengen kot klju\u010dni dose\u017eek EU. Za\u010dasni nadzor na notranjih mejah se ne sme nadaljevati in kmalu bi se bilo treba vrniti k normalnemu delovanju schengna, zahteva. Razprave se bodo zagotovo nadaljevale \u0161e kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je 21. decembra pred desetimi leti skupaj s \u0161e osmimi dr\u017eavami Evropske unije postala \u010dlanica schengenskega obmo\u010dja. Nadzora nad notranjimi mejami, kot smo ga poznali dotlej, je bilo konec. A kot ka\u017ee, ne za dolgo; z migrantsko krizo se je vrnil tudi nadzor na meji, schengensko obmo\u010dje pa je pred najve\u010djimi izzivi doslej.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":335388,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7727,6515,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n