Najve\u010d drevja, to je 40 odstotkov vsega po\u0161kodovanega na Koro\u0161kem, je tokratni vetrolom 11. in 12. decembra po\u0161kodoval na obmo\u010dju krajevne enote Dravograd-Prevalje. Od tega najve\u010d na Ko\u0161enjaku, kjer je po\u0161kodovanih za 47.000 kubi\u010dnih metrov drevja.<\/p>\n
Od skupno 240.000 kubi\u010dnih metrov vsega po\u0161kodovanega drevja je 72.900 kubi\u010dnih metrov drevja po\u0161kodovanega v dr\u017eavnih gozdovih, 200 kubi\u010dnih metrov je po\u0161kodovanih v ob\u010dinskem gozdu ob\u010dine Radlje ob Dravi, preostali, najve\u010dji del odpade na zasebne gozdove.<\/p>\n
Dosedanje ugotovitve koro\u0161kih gozdarjev ka\u017eejo, da je tokratni orkanski veter najbolj pogosto prevra\u010dal smreke, listavce bolj redko. Za tokratni vetrolom je zna\u010dilno tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na ve\u010djih povr\u0161inah, najte\u017eje pa bo oceniti koli\u010dine posamezno podrtih dreves, ki so razpr\u0161ena prakti\u010dno v vseh gozdovih, je povedal Tretjak.<\/p>\n
Pristojne slu\u017ebe in kmetje so se po vetrolomu takoj lotili sanacije in pospe\u0161eno o\u010distili gozdne ceste, kar je omogo\u010dilo prevoznost do vseh zaselkov in kmetij. Veliko gozdnih cest, ki so namenjene izklju\u010dno gozdarstvu, pa je zaradi visoke sne\u017ene odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem \u010dasu \u0161e vedno neprevoznih. Po\u0161kodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi mo\u010dnega de\u017eevja in plazov, opozarja Tretjak.<\/p>\n
Sanacija vetroloma je mo\u017ena takoj in se je marsikje \u017ee za\u010dela. Gozdarji lastnikom gozdov svetujejo, da po pregledu po\u0161kodovanih gozdov obvestijo pristojnega revirnega gozdarja, s sanacijo posledic vetroloma pa lahko za\u010dnejo tudi pred izdajo odlo\u010dbe Zavoda za gozdove Slovenije, a morajo o za\u010detku del obvestiti revirnega gozdarja.<\/p>\n
Kot je \u0161e pojasnil Tretjak, si bodo glede na ocenjene koli\u010dine prizadevali, da bi ve\u010dino podrtega in po\u0161kodovanega drevja uspeli sanirati do sredine maja prihodnje leto, saj je pravo\u010dasen posek po\u0161kodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda pogoj, da se prepre\u010di dodatna \u0161koda zaradi namno\u017eitve podlubnikov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zadnji vetrolom je na Koro\u0161kem po\u0161kodoval za najmanj 240.000 kubi\u010dnih metrov drevja, ka\u017eejo zadnje ocene slovenjgra\u0161ke obmo\u010dne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ocena \u0161e ni dokon\u010dna, obmo\u010dij nad 1000 metri nadmorske vi\u0161ine gozdarji \u0161e niso pregledali. Vodja obmo\u010dne enote Milan Tretjak ocenjuje, da je \u0161koda najmanj tak\u0161na kot ob \u017eledolomu v 2014.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":307516,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5784,1595,7360,10154],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n