Zaradi vse ostrej\u0161ega nasprotovanja vlade Cerkvi leta 1947 so bo\u017ei\u010dna vo\u0161\u010dila in zapise o bo\u017ei\u010du, ki so bili v letih 1945 in 1946 \u0161e pogosti, za\u010dele nadome\u0161\u010dati objave govorov jugoslovanskega predsednika Tita o uspehih prvega leta petletke. Miklav\u017eevi obhodi in bo\u017ei\u010dna praznovanja so se za\u010dela iz javnega prostora po opozorilih raziskovalcev umikati v domove in cerkvene skupnosti.<\/p>\n
Praznovanje novoletne jelke, del katerega je kmalu postal tudi prihod dedka Mraza, so prvi\u010d v povojni Jugoslaviji po sovjetskem zgledu organizirali v Ljubljani na prehodu iz leta 1947 v leto 1948, je za STA povedala Nena \u017didov iz Slovenskega etnografskega muzeja.<\/p>\n
Prvo praznovanje je po njenih besedah vzbudilo veliko zanimanje tako v Sloveniji kot po drugih jugoslovanskih republikah. Prvi\u010d pa se je dedek Mraz pojavil na prehodu iz leta 1948 v 1949. Najprej je bil uveden kot osrednji pravlji\u010dni lik v igri ruske avtorice Marije \u0160urinove Dedek Mraz.<\/p>\n
V tistem \u010dasu se je zlasti v ve\u010djih mestih prvi\u010d kot obdarovalec otrok pojavil tudi dedek Mraz. Nadomestil naj bi predvojna obdarovalca, sv. Miklav\u017ea in bo\u017ei\u010dka oz. Jezu\u0161\u010dka, ki sta bila povezana s cerkvenimi prazniki.<\/p>\n
“V za\u010detku ni bilo jasnih navodil, kak\u0161en naj bo videz novega lika,” je opozorila etnologinja. Tako so se njegove podobe v prvih letih zelo razlikovale med seboj.<\/p>\n
V Celju pa je pri praznovanju novoletne jelke na prehodu iz leta 1948 v leto 1949 \u017ee dobil znake slovenske narodne ornamentike in je spominjal na upodobitve starcev s slik Maksima Gasparija, je dejala. Dedek Mraz se je zatem za\u010del \u0161iriti po drugih jugoslovanskih republikah, kjer je dobival razli\u010dne podobe.<\/p>\n
Nekaj zmede je nastalo leta 1949, ko je bila v Beogradu konferenca o novoletni jelki. Na njej so se spra\u0161evali, ali je dedek Mraz primeren obdarovalec za vse otroke ali samo za cicibane. Tako so se za\u010deli za nekaj \u010dasa kot obdarovalci pojavljati razli\u010dni liki, denimo rudar, mornar, pilot in zadru\u017enik.<\/p>\n
Na prehodu iz leta 1949 v leto 1950 je slikar Janez Vidic na naslovnici revije Ciciban \u017ee upodobil dedka Mraza v kme\u010dkem ko\u017euhu s polhovko na glavi, z vre\u010do daril v rokah in obdanega s pionirji.<\/p>\n
Podobo, ki prevladuje v sodobnem \u010dasu, pa je slovenski dedek Mraz dobil konec leta 1952. Takrat je zveza prijateljev mladine v Ljubljani izdala tri vo\u0161\u010dilnice z Gasparijevimi upodobitvami dedka Mraza. “S tem je slovenski dedek Mraz dobil svojo zunanjo podobo,” je dejala Nena \u017didov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Jugoslovanska oblast po drugi svetovni vojni, ki je \u017eelela prekriti \u0161ege z versko vsebino izpred druge svetovne vojne, je za\u010dela postavljati vzporeden okvir socialisti\u010dnih praznikov. V ta okvir sodi tudi dedek Mraz, pojasnjujejo etnologi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":337360,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7369,1595,2917],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n