Predor, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je najdalj\u0161i slovenski cestni predor. Od portala do portala meri 8019 metrov, pri \u010demer je rudarske dol\u017eine 7864 metrov, na slovenski strani pa predor meri 3750 metrov. Njegova gradnja se je za\u010dela avgusta 1986. Za preboj, za katerega je bilo porabljenih 274 ton eksploziva, je 213 delavcev potrebovalo 1021 dni. Celotna gradnja pa je trajala pet let. Predor so tako slavnostno odprli 1. junija 1991.<\/p>\n
Predor Karavanke se 30 let od za\u010detka gradnje ponovno postavlja v ospredje slovenske gradbene industrije. Dograditev predora bo \u0161e zahtevnej\u0161a od njegove izgradnje, in sicer zaradi medsebojnega vpliva dveh cevi, meni projektant pri \u0161tevilnih najzahtevnej\u0161ih projektih doma in v tujini Marko \u017dibert.<\/p>\n
Dars in upravljavec avstrijskih avtocest Asfinag sta sredi decembra objavila razpis za izvajalca del. Rok za prejem ponudb je 13. februar 2018. Ob uspe\u0161no izvedenem razpisu bi lahko bila pogodba z izvajalcem del nato podpisana v prvi polovici prihodnjega leta, predvidevajo na Darsu.<\/p>\n
Na\u010drtovana prostorska ureditev na slovenski strani meje obsega gradnjo nove predorske cevi v dol\u017eini 3546 metrov, od tega je 3446 metrov pod zemljo, in manjkajo\u010dega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoje\u010do cestninsko postajo v dol\u017eini pribli\u017eno 620 metrov. Dela so ocenjena na 151,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.<\/p>\n
Kot je za STA pojasnil minister za infrastrukturo Peter Ga\u0161per\u0161i\u010d, se predvideva, da bo gradnja trajala pet let. Nato bodo promet preusmerili v novo predorsko cev in bo sledila prenova obstoje\u010de cevi. “Do dvosmernega prometa bo tako treba \u0161e kar nekaj \u010dasa potrpeti,” je dejal in dodal, da je to trenutno najve\u010dji infrastrukturni projekt takoj za drugim tirom \u017eelezni\u0161ke proge Diva\u010da-Koper.<\/p>\n
Izvedbo bo spremljala tudi Ob\u010dina Jesenice, ki je zaradi varovanja obstoje\u010de infrastrukture podala nekaj svoj zahtev ob gradnji. Kot je za STA povedal jeseni\u0161ki pod\u017eupan Miha Rebolj, je ob\u010dina v postopkih pred izdajo gradbenega dovoljenja dosegla maksimum in se dogovorila z investitorjem, da sprejme njene pogoje.<\/p>\n
“Opozorili smo na nekaj zadev, kar se ti\u010de monitoringa, in zahtevali, da se v ta velik projekt vklju\u010di tudi nekaj povezanih infrastrukturnih projektov. Vse z namenom, da v \u010dasu gradnje in po njej obstoje\u010da infrastruktura ostane v tak\u0161nem stanju, v kakr\u0161nem je, ali pa \u0161e bolj\u0161em,” je pojasnil Rebolj in dodal, da je zdaj na ob\u010dini, da uresni\u010devanje teh zahtev budno in aktivno spremlja.<\/p>\n
Slovenija in Avstrija sta julija za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva v vi\u0161ini 7,5 milijona evrov. Evropska komisija je namre\u010d projekt prepoznala kot pomemben korak, ki bo odpravil veliko ozko grlo in hkrati zagotovil vi\u0161jo stopnjo varnosti prometa skozi predor.<\/p>\n
V dobri \u010detrtini stoletja obratovanja predora je skozenj peljalo \u017ee krepko \u010dez 50 milijonov vozil, promet pa vseskozi nara\u0161\u010da. Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve, pri \u010demer prihaja do zastojev zlasti ob koncih tedna v glavni turisti\u010dni sezoni ter ob ve\u010dji praznikih, in sicer tako na slovenski kot avstrijski strani.<\/p>\n
Predor Karavanke, ki je bil ob izgradnji deveti najdalj\u0161i avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu, je bil \u017ee v osnovi na\u010drtovan kot dvocevni predor, a je bilo pozneje ugotovljeno, da so prometne zahteve ni\u017eje od pri\u010dakovanih. Zato je bila sprejeta odlo\u010ditev, da se najprej zgradi ena cev.<\/p>\n
Izreden porast sezonskega prometa skupaj z nekoliko neposre\u010deno re\u0161itvijo prezra\u010devanja in nere\u0161enim konceptom evakuacije pa so \u017ee po dobrem desetletju od odprtja predora privedli do odlo\u010ditve o nujnosti nadgradnje predora. To je pospe\u0161ila \u0161e evropska direktiva.<\/p>\n
V \u010dasu izgradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke je v na\u010drtih tudi varnostno-tehni\u010dna nadgradnja \u017eelezni\u0161kega predora Karavanke, ki ga bosta prav tako skupaj financirali Slovenija in Avstrija. Dr\u017eavi sta za izdelavo investicijske in projektne dokumentacijo, ki bo potekala v letu 2018, pridobili tri milijone evrov evropskih sredstev.<\/p>\n
Ocenjena vrednost nadgradnje celotnega projekta skupaj z investicijsko in projektno dokumentacijo je 115 milijonov evrov, od tega je slovenski dele\u017e okoli 50 milijonov evrov. Predviden za\u010detek gradnje je leta 2020, zaklju\u010dek pa leta 2021.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leta 2018 bo stekla gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, ki je nujna zaradi ve\u010dje varnosti in bolj\u0161e preto\u010dnosti. Dograditev edinega enocevnega predora na slovenskem avtocestnem omre\u017eju bo so\u010dasno potekala na slovenski in avstrijski strani ter bo trajala pet let. Investicija na slovenski strani bo presegala 180 milijonov evrov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":110048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5622,5946,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n