“V okolici Ljubljane velja, da \u010de bodo jedli perutnino, bo sre\u010da odletela iz hi\u0161e,” je \u0161e navedeno v knjigi Bo\u017ei\u010d s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom, v kateri so poleg prazni\u010dnih tradicionalnih jedilnikov opisani tudi slovenski obi\u010daji.<\/p>\n
Med najzanimivej\u0161imi \u0161egami za novo leto sta darovanje vodi ter kra\u0161enje studencev in vodnjakov. Voda ima \u010darobno mo\u010d, zato na ta dan vodi darujemo bo\u017ei\u010dnik, denar, jabolka, orehe ali br\u0161ljan, reko\u010d: “Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.”<\/p>\n
Zanimiva so \u0161e druga verovanja, ki jih je zaznati v ljudskih rekih, povezanih s prvim dnem v novem letu: Ako ima\u0161 na novo leto dolg, ne znebi\u0161 se ga vse leto; Vse leto bo\u0161 delal to, kar si delal na novo leto; Kdor je na novega leta dan la\u010den, potem je la\u010den vse tisto leto. In \u0161e: “Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto.”<\/p>\n
Tisti, ki se na novo leto prvi umije, naj bi dobil zlate zobe, zato si nekateri umivajo zobe takoj po polno\u010di. Na novo leto zgodaj zjutraj bi morali tudi pri studencu nato\u010diti vode, v kateri bi se morali umiti vsi, ki so pri hi\u0161i. “To nam zagotavlja, da bomo vse leto sve\u017ei in nas bosta spremljala sre\u010da in blagostanje,” pravi rek.<\/p>\n
Znan je tudi rek, da je na novega leta dan dobro, \u010de je prvi gost v hi\u0161i mo\u0161ki. \u010ce vstopi v hi\u0161o najprej \u017eenska, prinese nesre\u010do. Tudi ni dobro, \u010de na cesti najprej sre\u010damo \u017eensko. Pometanje na novo leto pa sprosti neznane mo\u010di. Kot pi\u0161e Niko Kuret v knjigi Prazni\u010dno leto Slovencev, mora dekle na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Pometati pa je treba od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vre\u010di sre\u010do \u010dez prag.<\/p>\n
Niko Kuret pi\u0161e, da gospodinje na Silvestrovo \u0161e marsikje pripravijo mizo kakor za bo\u017ei\u010d. “Iz vere v mo\u010d \u010dara izhaja naposled \u017eelja po zabavi, po obilni jedi in dobri pija\u010di. Prehodni \u010dasi – prehod iz starega v novo leto – odpirajo \u010daru vrata na ste\u017eaj: \u010de dobre volje in sit stopi\u0161 v novo leto, bo\u0161 tak vse leto,” navaja Kuret.<\/p>\n
Po svetu ljudje stopajo v novo leto z razli\u010dnimi tradicijami, na mizah pa naj bi bile povsod jedi, ki simbolizirajo sre\u010do, obilje, denar in zdravje. Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvr\u0161\u010dajo \u0161e le\u010do, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zlo\u017een denar. Tudi okrogle sladice naj bi simbolizirale sre\u010do in bogastvo.<\/p>\n
Silvestrov ve\u010der je sicer poimenovan po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
K slovesnemu prehodu v novo leto sodijo tudi bogato oblo\u017eene mize. Jedilniki so pestri, prilagojeni okusu in navadam, vendar pa naj bi v Sloveniji na novega leta dan vedno jedli svinjino, ker je veljalo, da prina\u0161a sre\u010do. Ni pa dobro jesti perutnine. Pra\u0161i\u010d namre\u010d rine naprej, kura pa praska nazaj.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":339176,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7262,10181,2897,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n